Enotna metodologija za merjenje administrativnih stroškov (EMMAS, končna verzija 2.1, 31.07.2007) je bila sprejeta kot del priprave boljših predpisov (Better Regulation) z namenov ovrednotenja administrativnih stroškov in bremen, ki jih predpisi (tako na ravni EU kot državna in lokalna) povzročajo podjetjem, državljanom in javnemu sektorju. Kot izhaja iz lizbonske strategije je priprava boljših predpisov in poenostavitve obstoječih postopkov izrednega pomena, saj se z znižanjem ali odpravo administrativnih bremen ustvarjajo prihranki za gospodarstvo, državljane in javni sektor, kar je bistvenega pomena za gospodarsko rast, večji obseg investicij, dvig življenjske ravni prebivalstva, odpiranje novih delovnih mest in nenazadnje prijaznejšo in učinkovitejšo javno upravo, ki je usmerjena k uporabnikom in njihovemu zadovoljstvu.
Na osnovi EMMAS so bili ocenjeni prihranki iz naslova odprave administrativnih ovir za gospodarske subjekte:
- pri poenostavitvah postopkov ustanavljanja, sprememb ali izbrisa podjetja (enostavnih družb z omejeno odgovornostjo) zaradi vzpostavitve informacijskega sistema e-VEM v višini 10,66 mio EUR letno, oziroma za 75% glede na stanje pred uvedbo IS e-VEM;
- pri spremembah Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1) v višini 36 mio EUR;
- pri spremembah v postopkih javnega naročanja (ZJN-1-UPB1 in ZJN-2) se je povprečen strošek oddaje enkratnega javnega naročila velikih vrednosti zmanjšali iz dobrih 59 EUR na 5,40 EUR, oziroma kar za 11-krat;
- pri spremembah zakonodaje in poenostavitvi postopkov pri zaposlovanju in delu tujcev ocenjeni prihranek 2,1 mio letno, oziroma skrajšanje postopkov pridobitve različnih dovoljenj za skoraj 5-krat;
- pri vzpostavitvi sodnega registra kot javne knjige prihranki v višini 1,89 mio EUR letno;
- pri nadgradnji Centralnega registra prebivalstva s podatki o gospodinjstvih (e-CRP) prihranki v višini 1,1 mio EUR letno.
Namen metodologije
Metodologija je bila razvita z namenom poenostavitve postopka ocenjevanja administrativnih stroškov, povzročenih podjetjem (in drugim) s strani državne (lahko tudi lokalne) regulative. Sprejeta je tudi s strani Evropske komisije, ki je model izbrala za ovrednotenje administrativnih stroškov povzročenih podjetjem s strani EU (evropske direktive in druga regulativa).
Kratek opis postopka
S pomočjo modela za merjenje administrativnih stroškov se posamezna zakonodaja (in druga regulativa) analizira tako, da se definira potrebne informacije in podatke (IO – information obligation - kakršna koli dodatna obveznost strank, ki zanje pomeni dodaten postopek, bolj zahtevno uveljevljanje pravic oziroma pravnih koristi, predložitev več ali bolj zahtevne dokumentacije in podobno, kar posledično pomeni višje stroške in večjo porabo časa), ki se naprej delijo na posamezne aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetje (posameznik ali druga organizacija) za zagotovitev potrebnih informacij, ki jih določa zakonodaja. S tem so definirane administrativne aktivnosti, ki jih lahko merimo.
Mednarodno sodelovanje v SCM Network Steering Group
|
