Vlada ugotavlja, da se vladni resorji različno odzivajo na sprejete strateške dokumente in zakonske in poslovniške določbe, ki narekuje obvezno posvetovanje z javnostjo pri pripravi predpisov. Nekateri resorji so že v preteklosti pri pripravi predpisov vključevali zainteresirane javnosti, večina resorjev pa nima potrebnih znanj s tega področja. Tako se dogaja, da so zainteresirane javnosti vključene v odločevalski proces šele v zadnji fazi, ko so praktično vse temeljne odločitve že sprejete. Zato vas vabimo, da sodelujete v najzgodnejši fazi postopka priprave predpisov in nam posredujete svoje predloge.

Priprava Smernic za vključevanje zainteresirane javnosti je prvi korak h krepitvi sposobnosti javnih uslužbencev za vključevanje zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij v procese odločanja. Smernicam bo sledila priprava priročnika in izvajanje usposabljanj za državne uslužbence, ki so vključeni v pripravo in izvajanje politik.

Na podlagi izraženih pobud za aktivno sodelovanje pri pripravi predpisov v letu 2007 smo pripravili sezname organizacij civilnih družb s katerimi smo seznanili tudi resorna ministrstva.
Poudarili bi, da predlagani seznami predstavljajo zgolj izhodiščni nabor zainteresiranih in jih bodo ministrstva pri pripravi politik in predpisov dopolnjevala. Predlagamo vam, da vašo dodatno namero za sodelovanje, naslovite na pristojni resor.

Projekt, ki smo ga predlagali v sofinanciranje Norveškemu finančnemu mehanizmu (NFM) sledi ugotovitvam, da je doseganje trajnostnega razvoja mogoče le ob aktivni udeležbi zainteresirane javnosti in še posebej civilne družbe. Prav civilna družba je tisti akter, ki ob danes prevladujočem pritisku ekonomskih interesov na javne zadeve in storitve, izpostavlja vprašanja varovanja okolja in skrbi za socialno pravičnost in s tem lahko pomembno prispeva k  trajnostnemu razvoju.
Raziskave ugotavljajo, da je sodelovanje javnosti v procesih odločanja predpogoj upravljanja za trajnostni razvoj in da država lahko krepi trajnostni razvoj - konkurenčno ekonomsko rast, ob poudarjeni skrbi za varovanje okolja in ohranjanje zaposlitev ter blaginje za čim večje število ljudi samo v primeru, če vzpostavi in spoštuje formalen okvir, ki omogoča sodelovanje državljanov pri pripravi in izvajanju politik. Ta koncept podpirajo tudi EU, OECD in Združeni narodi.
Tudi Slovenija se zaveda pomena javnih posvetovanj pri oblikovanju politik, ki podpirajo trajnostni razvoj. Vlada je tako definirala načeli odprte javne uprave in posvetovanja z zainteresirano javnostjo in s civilno družbo, kot pomembni točki svojega delovnega programa. Marca 2006  je bila potrjena dopolnitev Poslovnika Vlade RS, s katerim je Vlada neposredno zavezala organe javne uprave, da se pred sprejetjem predpisov in strateških dokumentov posvetujejo z zainteresirano javnostjo in s civilno družbo.