Skoči na vsebino

DRŽAVNI RAČUNALNIŠKI OBLAK

Nazadnje osveženo 2. 3. 2018

 

Eden izmed pomembnejših projektov, ki so spremenili in izboljšali delovanje informatike v državni upravi in širše, kot del programa projektov reorganizacije informatike v državni upravi, je bil Projekt Vzpostavitve Državnega računalniškega oblaka, ki je bil zaključen v letu 2015.


S projektom smo vzpostavili namensko računalniško infrastrukturo v lasti in upravljanju države, ki omogoča državnim institucijam (neposrednim proračunskim uporabnikom), da z uporabo koncepta računalništva v oblaku, hitro in ceneje dosežejo svoje poslovne cilje. Nudi računske, shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev.
Z vzpostavitvijo Državnega računalniškega oblaka smo vpeljali politiko odprtih standardov, zagotovili povezljivost storitev, vzpostavili enovito storitveno platformo na osnovi skupne arhitekture za potrebe izboljšanja dostopnosti javnih storitev državljanom, zagotovili razpoložljivost storitev od kjerkoli in kadarkoli ter poskrbeli za učinkovito informacijsko varnost.


Tako smo uresničili nacionalne in evropske cilje o vzpostavitvi cenovno sprejemljivejšega, učinkovitejšega in uporabniku prijaznejšega informacijskega okolja, s katerim smo standardizirali in poenotili razvoj ter vzdrževanje informacijsko komunikacijskih sistemov in povečali učinkovitosti delovanja javne uprave s prihranki časa in z znižanjem stroškov.


S projektom smo povečali konkurenčnost gospodarstva, vplivali na razvoj informacijske družbe, spodbudili še večjo informatizacijo postopkov, vzpostavili platformo, ki bo omogočala inovativne nove elektronske storitve ter povezovanje in deljenje informacij z državljani in podjetji, kar bo vplivalo na njihovo nadaljnjo poenostavitev in kreiranje novih digitalnih delovnih mest.


Projekt »Državni računalniški oblak« je odmeval tudi preko slovenskih meja. Zanj so zanimanje izkazale nekatere države Evropske unije in Kitajska.

 

Poleg tega smo za Državni računalniški oblak leta 2015 prejeli nagrado ameriškega podjetja EMC za najbolj inovativni IT projekt na področju Srednje Evrope, ki predstavlja referenčnost rešitev, ki je nima nobena druga država v regiji.


V prihodnjih letih bomo vzpostavili še Hibridni računalniški oblak (HRO), ki bo ponujal rešitve celotnemu javnemu sektorju, in Razvojno inovativni oblak (RIO) kot razvojno platformo za izobraževalne ustanove in zagonska podjetja.

 

VZPOSTAVITEV PROJEKTA LETA 2015
13. 12. 2015 je minister Boris Koprivnikar iz prenovljenega storitvenega kataloga naročil prvi uradni virtualiziran strežnik v Državnem računalniškem oblaku (DRO). V ozadju je orkestrator samodejno opravil vsa potrebna opravila, da se je strežnik zagnal na novi infrastrukturi skladno s standardiziranimi postopki povezovanja v zaledne sisteme (mrežne storitve, varnostno shranjevanje, vključitev v aktivni imenik ipd.). S tem simboličnim dejanjem se je na Ministrstvu za javno upravo začelo novo pomembno obdobje v državni informatiki. Po prenovi omrežja HKOM in uspešnem zaključku ostalih projektov, ki so povezani s konsolidacijo in centralizacijo državne informatike, bodo sodobne oblačne storitve IaaS (infrastruktura), PaaS (referenčna računalniška okolja), DBaaS (podatkovne zbirke), SaaS (programske rešitve, npr. dokumentni sistem, e-pošta, HRM, CRM itd.) postopoma na voljo vsem državnim organom in uporabnikom njihovih storitev.

Enotna vstopna točka ostaja aplikacija Maxima, s prenovljenim vstopnim portalom, ki bo poleg pomoči uporabnikom nudila vse storitve in informacije, ki jih potrebujejo državne institucije in kot končni uporabniki programskih storitev tudi državljani.

 

 

22. decembra 2015, so minister za javno upravo Boris Koprivnikar, generalni direktor Direktorata za informatiko mag. Jurij Bertok ter vodja projekta Marko Ambrož predstavili medijem podrobnosti vzpostavitve Državnega računalniškega oblaka (predstavitev).

 

                                                                                               

 

Operacijo Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Gospodarsko - razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Informacijska družba.