Skoči na vsebino

STVARNO PREMOŽENJE DRŽAVE

Nazadnje osveženo, 12. 1. 2018

 

Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje stvarnega premoženja (premičnin in nepremičnin). Postopki ravnanja s stvarnim premoženjem so urejeni v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

 

Ministrstvo za javno upravo je kot upravljavec državnega premoženja dolžan objavljati javne dražbe, javna zbiranja ponudb, namere o oddaji stvarnega premoženja v najem, namere o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo, namere o ustanoviti služnosti, namere o ustanovitvi stavbne pravice in namere o sklenitvi neposredne pogodbe. 

 

 

Več informacij:

 

Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2018

 

Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2019

 

 

Evidenca nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem 

 

Objava javnih dražb in javnih zbiranj ponudb

 

Objava namer

 

JAVNI VPOGLED V CENTRALNO EVIDENCO NEPREMIČNIN 

 

 

 

Centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem države

 

 

Vlada RS je na 159. redni seji potrdila

Zaključno poročilo Projekta P12: Centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem.

 

Prehod na centraliziran način ravnanja je bil določen s spremembo Zakona o državni upravi, in sicer, da Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka 19. člena ZDU in prevzame zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem.

 

Centralizirano nepremično premoženje države pomeni racionalizacijo stroškov storitev zunanjih (pogodbenih) izvajalcev, stroškov za potrebe upravljanja in vzdrževanja nepremičnega premoženja, nižanje stroškov za najemnine. Centralizacija bo omogočila urejenost evidenc, standardizacijo in transparentnost postopkov ravnanja z nepremičnim premoženjem, združitev finančnih sredstev, ki so namenjena za vzdrževanje nepremičninskega portfelja države in za izvedbo novih investicij, idr.