Skoči na vsebino

TEMATSKA SREČANJA

12. TEMATSKO SREČANJE UPORABNIKOV MODELA CAF

V torek, 9.maja 2017 je v organizaciji Upravne enote Ilirska Bistrica potekalo 12. tematsko srečanje uporabnikov modela CAF. Na srečanju je bilo prisotnih 24 predstavnikov upravnih enot Ilirska Bistrica, Cerknica, Logatec, Sežana, Postojna in Ministrstva za javno upravo. 

 

V uvodnem nagovoru je načelnica UE Ilirske Bistrice ga. Mirjana Valenčič poudarila pomen kakovosti in njenega dolgoročnega učinka. S tem srečanjem pa se bodo pridobile dodatne, nove informacije glede samoocenitev ter novosti, ki se bodo v prihodnje odvijale na tem področju.

 

Srečanje se je nadaljevalo s predstavitvijo mag. Vitomirja Pretnarja, kjer je bil v prvem delu dan poudarek modelu CAF v luči ustreznosti za doseganje optimalnih rezultatov, v drugem delu pa predstavljeni izzivi in dileme pri uporabi modela CAF. Omenjen je bil tudi pilotni projekt CAF-EPI, ki je bil podrobneje predstavljen že na »Posvetu uporabnikov modela CAF« 20.04.2017.

 

Končni sklep je bil, da so taka srečanja zelo pomemba za pridobitev informacij glede novosti na področju kakovosti, za izmenjavo izkušenj, mnenj, tudi podajanja pripomb ter prenašanja dobrih poslovnih praks med seboj. Nenazadnje se na takem srečanju veliko komunicira, se bolje spoznava in zato kasneje bolje sodeluje in bistveno lažje povezuje.
Udeležence je zanimala razlika med modelom 2013 in 2006, prav tako pa so izrazili interes za sodelovanje v projektu CAF EPI.

 

 

11. TEMATSKO SREČANJE UPORABNIKOV MODELA CAF

 

V četrtek, 13. aprila 2017 je v organizaciji Upravne enote Slovenske Konjice potekalo 11. tematsko srečanje uporabnikov modela CAF.

 

Na srečanju je bilo prisotnih 23 predstavnikov upravnih enot Slovenskih Konjic, Mozirja, Laškega, Slovenske Bistrice, Celja, Žalca in Ministrstva za javno upravo.

 

V uvodnem nagovoru je načelnik UE Slovenskih Konjic mag. Srečko Fijavž na kratko predstavil delovanje upravne enote, kjer je trenutno 27 zaposlenih, ter orisal pregled značilnosti območja, ki ga pokrivajo.

 

Srečanje se je nadaljevalo s predstavitvijo mag. Vitomir Pretnar, kjer je bil prikazan osnoven pogled na kakovost in podrobneje predstavljene ocenjevalne lestvice, ki so osnova za uspešno samooceno. Predstavljen je bil tudi pregled vseh meril modela CAF s primeri, ki se nanašajo na UE. Na kratko je bil omenjen tudi pilotni projekt CAF-EPI, ki pa bo podrobneje predstavljen na »Posvetu uporabnikov modela CAF«, ki ga MJU organizira 20.04.2017.

 

V nadaljevanju je Jasna Kvas, univ. dipl. prav., predsednica delovne skupine za izvedbo samoocenitve po modelu CAF predstavila izkušnje in izzive samoocenjevanja po modelu CAF v Upravni enoti Slovenske Konjice. V letošnjem letu načrtujejo že peto samoocenitev,  ker je ta samoocenitev po novi verzija modela CAF 2013, bo to dodaten izziv v primerjavi s prejšnjimi samoocenami. Prav tako je v skupini za samooceno nekaj novincev, ki jih bo potrebno usposobiti oz. dobro uvesti v to aktivnost. Do danes je pri vseh samoocenah sodelovalo 11 zaposlenih.

 

Končni sklep je bil, da je prednost samoocene po modelu CAF v prvi vrsti ta, da se prepoznajo prednosti in slabosti poslovanja organizacije ter se iz tega pripravijo ukrepi za izboljšanje oz. tako imenovan akcijski načrt. Skozi samooceno se krepi dialog med zaposlenimi, saj zaposleni med seboj med samooceno in tudi po njej veliko komunicirajo, se bolje spoznavajo in zato kasneje bolje sodelujejo in se lažje povezujejo.

 

10. tematsko srečanje uporabnikov modela CAF

V četrtek, 13. oktobra 2016 je v organizaciji Upravne enote Žalec potekalo 10. tematsko srečanje uporabnikov modela CAF, kjer je načelnica UE Žalec, ga. Simona Stanter predstavila izkušnje z uporabo modela CAF pri obvladovanju psihosocialnega tveganja v delovnem okolju in spoznanjih za prakso.
Na srečanju je bilo prisotnih 19 predstavnikov upravnih enot Celje, Mozirje, Laško, Velenje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Ministrstva za javno upravo.
Gostitelj srečanja je bil župan občine Žalec, g. Janko Kos, ki je poudaril uspešno sodelovanje občine in Upravne enote v smislu delovanja v dobro občanov in v smeri njihovega zadovoljstva. 
V začetku srečanja je mag. Vitomir Pretnar predstavil glavne značilnosti modela CAF z merili, ki se nanašajo na delo z zaposlenimi in problematiko psihosocialnih tveganj. Predstavil je tudi projekt zunanjega ocenjevanja CAF – EPI (zunanje ocenjevanje po modelu CAF).
Načelnica UE Žalec je predstavila primer dobre prakse projekta Psihosocialna tveganja v delovnem okolju, ki so ga izvedli v njihovi upravni enoti. Primer ima poleg zakonskih obveznosti  pozitivne učinke na etično kulturo zaposlenih, krepi notranjo komunikacijo med zaposlenimi in vpliva na zavedanje o škodljivosti psihosocialnega tveganja. Pozitiven vpliv ima tudi na medčloveške odnose in dobro počutje na delovnem mestu.
Pobuda za projektni pristop je prišla od skupine za samooceno po modelu CAF, ki je skozi samooceno in spremljanje kazalcev na področju zaposlenih (merilo 3 in 7) ugotovila odstopanja navzdol. V akcijskem načrtu za odpravo odstopanja si je Upravna enota zadala nalogo izboljšanja rezultatov in  ustanovila Skupino za promocijo zdravja. Ta je v sodelovanju z vsemi zaposlenimi izdelala začetno oceno psihosocialnega tveganja, izbrala ukrepe za njihovo obvladovanje ter določila nosilce in roke za izvedbo posameznih aktivnosti.


V okviru razprave so bila izražena sledeča mnenja in pobude:
- Psihosocialna tveganja se težko merijo, so pa pomembna za zaposlene.
- Država oziroma Ministrstvo za javno upravo se premalo zaveda problematike v delovnih okoljih.
- Pri akcijskem načrtu po modelu CAF je veliko dejavnikov, na katere UE nimajo vpliva.
- Za uspešno samooceno po modelu CAF je potrebno dalj časa, da se vzpostavi medsebojno zaupanje med člani samo ocenjevalne skupine in na tej osnovi dobro sodelovanje.
- V okoljih, ki se samoocenjujejo morajo prevladovati dobri odnosi, ustrezno pozitivno vzdušje in zgledno sodelovanje ter dober pretok informacij.
- Pri projektu CAF-EPI je potrebno upoštevati da zunanji ocenjevalci slabše poznajo organizacijo.  Podan je bil predlog, da bi si zunanje ocenjevalce med seboj izmenjevali.   

  _______________________________________________________________________________________________ 

9. TEMATSKO SREČANJE ZA SAMOOCENJEVALNE TIME »PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS IN IZKUŠENJE TER PERSPEKTIVA SAMOOCENJEVANJA PO MODELU CAF«

V četrtek, 14. marca 2016 je v organizaciji Upravne enote Koper in Ministrstva za javno upravo, Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost potekalo 9. tematsko srečanje za samoocenjevalne time »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF.«


Srečanja, ki je potekalo v delovnem in ustvarjalnem vzdušju se je udeležilo 21 udeležencev iz Upravnih enot Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Postojna, Sežana in Koper. Namen srečanja je bil seznanitev udeležencev z izzivi Slovenske javne uprave v obdobju 2015-2020, z dobrimi praksami pri uporabi modela CAF in morebitnimi problemi, ki se pojavljajo pri uporabnikih tega modela.


Uvodoma je Mag. Vitomir Pretnar predstavil razvoj sistema vodenja kakovosti v javni upravi z uporabo orodij za izboljšanje kakovosti, uvajanjem zunanje presoje po modelu CAF-EPI in usmerjenostjo k rezultatom v smislu ciljnega vodenja. V podporo usmeritvam na področju kakovosti je bila s strani Vlade RS sprejeta Politika napredka in kakovosti sodobne javne uprave, ki podpira temeljne vrednote in načela delovanja javne uprave. Te so osnovno vodilo našega vsakodnevnega ravnanja pri delu za potrebe deležnikov in uporabnikov – državljanov.


V nadaljevanju je bil predstavljen model CAF in mehanizem njegovega delovanja s pomočjo kroga stalnih izboljšav PDCA in ocenjevalnih lestvic. Podrobneje so bila tudi predstavljena posamezna merila s poudarkom na merilu 4, ki obravnava partnerstvo, katerega del so tudi upravne enote v odnosu do Ministrstva za javno upravo. V tem delu se je razvila zanimiva diskusija s predlogi po bolj preglednem in obojestransko koristnem razvoju partnerstva med tema dvema organoma.

 
Izkušnje z uporabo modela CAF v Upravni enoti Idrija je predstavila načelnica mag. Irma Dežela. Model CAF v upravni enoti uporabljajo že od leta 2008 in ga uspešno kombinirajo s standardom ISO 9001-2008, ki so ga pridobili leta 2011, v uporabi pa je že četrta izdaja poslovnika za vodenje kakovosti. S pomočjo teh orodij dosegajo večje zadovoljstvo strank, boljšo notranjo organiziranost in večjo učinkovitost notranjih procesov. Soočajo pa se tudi s problemi, kot so vključevanje zaposlenih v te procese, razumevanje kompleksnosti pristopa k  kakovosti in osredotočenje na ključne ukrepe za izboljšanje poslovanja.


Naslednja je besedo prevzela Alenka Mahne iz UE Koper, ki je predstavila aktivnosti Upravne enote Koper ter njeno dosedanjo pot in izzive kakovosti. Načelnik mag. Bruno Potokar je med problemi omenil preobsežno zakonodajo, saj je trenutno v veljavi kar 818 zakonov, nove administrativne ovire pa prehitevajo njihovo odpravo. Potrebno je izboljšati sisteme izobraževanja in nagrajevanja v upravnih enotah in ohraniti visok nivo zadovoljstva strank. Pomembna je informatizacija in standardizacija delovnih mest v upravnih enotah, saj gre večinoma za istovetna delovna mesta. Lahko bi tudi bolje izrabili vozni park organov javne uprave na lokalnem nivoju.


Na tematskem srečanju, ki je sledilo zgoraj omenjenim predstavitvam so bili izpostavljeni sledeči poudarki in problematika:
- Samoocenjevanje s pomočjo modela CA po zahtevnejši lestvici je primerno za upravne organizacije, ki že dalj časa uporabljajo model in imajo z njim ustrezne izkušnje.
- Pri modelu CAF bi morale biti bolj razvidne koristi njegove uporabe za organizacijo.
- Model je potrebno uporabiti tudi za ureditev partnerstva z Ministrstvom za javno upravo.
- Model daje rezultate pri uporabi v daljšem časovnem obdobju nekaj let.
- Elektronska oblika samoocenjevanja kot možnost uporabe modela CAF je pomembna predvsem z vidika analize stanja in se lahko koristno uporabi kot ena od faz v procesu samoocenjevanja.
- Na kakovost vpliva tudi veliko dejavnikov, ki so izven možnosti vpliva Upravnih enot, zato je potrebno k temu problemu pristopati celovito.
- Pomemben dejavnik večje kakovosti je večja informatizacija pri delovanju UE.    
 

 ______________________________________________________________________________________________

8. TEMATSKO SREČANJE ZA SAMOOCENJEVALNE TIME Z NASLOVOM »PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS IN IZKUŠENJ TER PERSPEKTIVA SAMOOCENJEVANJA PO MODELU CAF«

 

V četrtek, 10. marca 2016 je v organizaciji Upravne enote Dravograd in Ministrstva za javno upravo, Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost potekalo 8. tematsko srečanje za samoocenjevalne time »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«. Srečanja se je udeležilo 18 udeležencev iz Upravnih enot Radlje ob Dravi,  Ravne na Koroškem, Slovenj Gradca in Dravograda. Namen je bil predstavitev poudarkov modela CAF,  perspektive samoocenjevanja po modelu CAF in  izmenjava dobrih praks s področja sistema kakovosti v javni upravi.

 

Uvodoma je Mag. Vitomir Pretnar predstavil značilnosti modela CAF 2013 s posameznimi merili, ter pomen in  perspektivo samoocenjevanja po modelu CAF v luči Politike napredka in kakovosti sodobne javne uprave. Eden od pomembnih ciljev pri širitvi modela je njegova uporaba v širši javni upravi - ne le v upravnih enotah, ampak tudi na ministrstvih in v drugih organih. Poudarjeno je bilo, da model CAF zahteva spremembo v mišljenju ljudi in spremembo organizacijske kulture. Mag. Vitomir Pretnar je udeležencem tematskega srečanja predstavil posamezna merila modela CAF 2013 in njihovo uporabnost v konkretnih okoliščinah delovanja upravne enote. Prav tako je predstavil izzive in dileme pri uporabi ocenjevalne lestvice modela CAF 2013. Ocenjevanje lahko izvajamo po enostavni lestvici ali po podrobni. Prednost podrobnega točkovanja je v tem, da nam jasneje pokaže, kje so naše prednosti in kje priložnosti za izboljšave.

 

Izkušnje in izzive samoocenjevanja po modelu CAF v Upravni enoti Celje je predstavila Saša Košenina, ki je bila tudi del samoocenjevalnega tima pri samooceni po modelu CAF v Upravni enoti Celje. Samooceno so izvedli koncem leta 2015 s spremenjeno in dopolnjeno samoocenjevalno skupino. Pred tem je bila zadnja samoocena izvedena v letu 2012, kar je relativno dolgo obdobje, zato so ponovno pregledali takratne ukrepe za izboljšanje in jih dopolnili z ukrepi na osnovi nove samoocene. Pri samoocenjevanju so se znotraj skupine najprej dogovorili da bodo vsebino posameznih meril pregledali in jih uporabili glede na  pristojnosti in dejavnosti UE Celje, nato pa primere ocenili z enostavno ocenjevalno lestvico. Med ocenjevanjem so se razdelili v pare, vsak par je pripravil gradivo (poiskal dokaze o prepoznanih prednostih, področja za izboljšanje in možnosti za ukrepanje) in pripravil predlog ocene za določeno merilo oz. njegova podmerila. Med pripravo predlogov so člani med seboj komunicirali in se usklajevali.  V postopku ocenjevanja (zbiranja dokazov, iskanje prednosti, področij izboljšav), so ugotovili, da so jim predhodno vpeljani sistemi kakovosti (ISO, PRSPO….) olajšali samoocenitev, ker so zaradi njih imeli na voljo ustrezne dokaze. Naslednje samoocenjevanje nameravajo izvesti v decembru leta 2016.

 

V nadaljevanju je načelnica UE Dravograd Mag. Mihela Račnik Damiš predstavila UE Dravograd in njihove aktivnosti na področju modela CAF. Ker gre za upravno enoto z 16 zaposlenimi, je v ocenjevanje vključena kar tretjina zaposlenih. Pri samooceni so se naslanjali na primere iz podmeril in vsakega od njih tudi ocenili. Z akcijskim načrtom so na zboru zaposlenih seznanili vse zaposlene. So ena najuspešnejših upravnih enot v kategoriji malih upravnih enot in dosegajo visoko raven zadovoljstva strank in zaposlenih. 

 

Ob zaključku so bili na okrogli mizi o pomenu in izzivih uporabe modela CAF izpostavljeni sledeči poudarki in problematika:
- PDCA cikel izboljšav je uspešno orodje za postopne in stalne izboljšave v upravni enoti,
- pomembno je sodelovanje in komuniciranje med zaposlenimi,
- za učinkovito uporabo modela CAF je potrebno dobro razumevanje modela in ustrezna priprava samo ocenjevalnih skupin hkrati z izobraževanjem,
- ker primeri iz posameznih podmeril niso prirejeni posebnostim upravnih enot, bi bilo potrebno več izmenjav dobrih praks in izmenjav posameznih pristopov v skladu s podmerili,
- včasih imajo v upravnih enotah občutek, da gre pri samoocenjevanju predvsem za tekmovalnost in manj za stalne izboljšave,
- za učinkovitejšo uporabo modela CAF v upravnih enotah bi bila potrebna dodatna finančna sredstva.
- Celovito gledano, model CAF pripomore k stalnim izboljšavam in uspešnejšemu delovanju upravnih enot.

 

Srečanje smo zaključili s sporočilom UE Dravograd in mislijo H.Forda:

 

KAKOVOST POMENI DELATI PRAV KO NIHČE NE GLEDA!

______________________________________________________________________________________________

 

7. tematsko srečanje za samoocenjevalne time z naslovom »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«

Na Ministrstvu za javno upravo je v ponedeljek, 18. januarja 2016, potekalo 7. tematsko srečanje za samoocenjevalne time z naslovom »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«, ki se ga je udeležilo preko 70 zaposlenih.

 

Skladno s sprejeto Strategijo razvoja javne uprave  2015-2020 ter v luči Politike napredka in kakovosti sodobne javne uprave, je bil cilj srečanja predstavitev dobrih praks, izkušenj in izzivov pri uporabi samooocenjevanja po Evropskem modelu CAF.

Uvodoma je udeležence srečanja pozdravil tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar ter poudaril pomen stalnih izboljšav in inovativnosti kot ključnih gibal napredka in razvoja sodobne javne uprave. Izpostavil je, da smo se na Ministrstvu za javno upravo odločili, da se bomo pogledali v ogledalo ter skupaj izvedli samooceno delovanja našega internega delovanja s ciljem pridobitve predlogov za izboljšave. Ob tem je izpostavil tudi horizontalno vlogo ministrstva za javno upravo, zaradi česar si še posebej želi, da na ministrstvu s svojim zgledom širimo kulturo napredka in stalnih izboljšav in na to pot pritegnemo tudi ostala ministrstva, vladne službe, organe v sestavi in ostale upravne organe. V prihodnjih dneh bo na Ministrstvu za javno upravo imenovana samoocenjevalna skupina, ki bo deležna usposabljanja z delavnico, ki jo bo vodil predstavnik vodstva za kakovost Marko Aškerc. Do junija se načrtuje izvedba samoocene, oblikovanje končnega poročila ter predloga akcijskega načrta ukrepov izboljšav. To bo obravnaval kolegij in potem sledi uvrstitev sprejetih izboljševalnih ukrepov v načrt dela našega ministrstva.

 

Bogate izkušnje in izzive samoocenjevanja po modelu CAF so predstavili tudi dr. Karmen Kern Pipan iz Ministrstva za javno upravo in gostji srečanja mag. Maja Antonič, načelnica Upravne enote Radovljica ter Alenka Burnik, načelnica Upravne enote Jesenice. Načelnici sta poudarili, da je samoocena dobro orodje za izboljšanje dialoga in komunikacije med zaposlenimi, uvajanje sprememb in pridobivanja predlogov za izboljšave ter po njunih izkušnjah predstavlja motor napredka v organizaciji. Ob zaključku je potekala okrogla miza s predavatelji o praktičnih izkušnjah in izzivih samoocenjevanja z modelom CAF, ki jo je vodila dr. Karmen Kern Pipan.

 

Razvila se je živahna razprava  z naslednjimi poudarki:
- samoocenjevanje izvajajo zaposleni, ki najbolje poznajo poslovanje svoje organizacije ter tako prispevajo k odpravi ozkih grl in oblikovanju predlogov za izboljšave,
- s periodičnim spremljanjem implementacije ukrepov akcijskega načrta izboljšav se zagotavlja doseganje zastavljenih ciljev,
- napredek v delovanju organizacije navadno pokaže ponovna samoocena, ki se jo (glede na stanje implementacije akcijskega načrta ukrepov) lahko izvede čez leto ali dve, odvisno od dinamike in zrelosti v delovanju organizacije.

 

___________________________________________________________________________________________________

6. tematsko srečanje za samoocenjevalne time »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF

 

V četrtek, 26. novembra 2015 je v organizaciji Upravne enote Idrija in Ministrstva za javno upravo, Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost, potekalo 6. tematsko srečanje za samoocenjevalne time »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF.«
Srečanja se je udeležilo 27 udeležencev iz Upravne enote Ajdovščina,  Upravne enote Idrija, Upravne enote Logatec, Upravne enote Nova  Gorica in Upravne enote Tolmin. Namen je bil predstavitev poudarkov modela CAF,  perspektive samoocenjevanja po modelu CAF in  izmenjava dobrih praks s področja sistema kakovosti v javni upravi.


Na začetku srečanja, ki ga je vodila dr. Karmen Kern Pipan je načelnica UE Idrija mag. Irma Dežela v uvodnem pozdravu nagovorila vse prisotne ter zaželela uspešnega druženja.

 

Uvodoma je Mateja Arko Košec predstavila poudarke modela CAF 2013 ter perspektivo samoocenjevanja po modelu CAF v luči Politike napredka in kakovosti sodobne javne uprave. Poudarila je, da je eden od ciljev uvedba modela CAF v širši javni upravi - ne le v upravnih enotah, ampak tudi na ministrstvih in v drugih organih. Prisotne je pozvala k pošiljanju oz. objavljanju dobrih praks, na koncu pa je poudarila, da model CAF zahteva spremembo v mišljenju ljudi in spremembo organizacijske kulture. Mag. Vitomir Pretnar je udeležencem tematskega srečanja predstavil Izzive in dileme pri uporabi ocenjevalne lestvice modela CAF 2013. Ocenjevanje lahko izvajamo po enostavni lestvici ali po podrobni. Prednost podrobnega točkovanja je v tem, da nam jasneje pokaže, kje so naše prednosti in kje priložnosti za izboljšave. Izkušnje in izzive samoocenjevanja po modelu CAF v Upravni enoti Radovljica je predstavila mag. Maja Antonič, načelnica Upravne enote Radovljica. Izkušnje in izzive samoocenjevanja po modelu CAF v Upravni enoti Jesenice pa je predstavila Alenka Burnik, načelnica Upravne enote Jesenice. Poudarila je, da mora biti vodilo oz. pravi motiv za vodenje kateregakoli modela kakovosti samoizboljšanje načina dela in poslovanja. Mag. Irma Dežela, načelnica Upravne enote Idrija in mag. Gabrijela Treven Bončina sta predstavili dosedanjo pot in izzive kakovosti v Upravni enoti Idrija.

 

Ob zaključku so bili na okrogli mizi o pomenu in izzivih uporabe modela CAF izpostavljeni sledeči poudarki in problematika:
- UE Jesenice: Pomembno je, da so v model samoocenjevanja vključeni vsi zaposleni. V UE Jesenice ob vsakem samoocenjevanju zamenjajo eno tretjino članov ocenjevalne skupine. Leta 2007 so oblikovali sistem inoviranja, ki ga lahko posredujejo tudi ostalim upravnim enotam kot pomoč pri vzpostavitvi lastnega sistema inoviranja.
- UE Radovljica: CAF omogoča prepoznavanje področij izboljšav, prepoznavanje tistega, kar želimo spremeniti. Pri tem izhajamo iz lastnih idej in iz lastnega znanja. Če model omogoča stalno razmišljanje vseh zaposlenih, je to najboljša naložba v razvoj upravne enote, ki ne zahteva dodatnih obveznosti in stroškov.
- Kakovost je v vsakem poslovanju že prisotna, model CAF potrebujemo, da dobimo celotno sliko in se usmerimo na sistem izboljšav.
-   Pomembno je, da so zaposleni seznanjeni s projektom že na začetku. Na ta način vzbudimo zanimanje med zaposlenimi in jih spodbudimo k medsebojnemu sodelovanju.
-  Sestava samoocenjevalne skupine naj bo raznolika, da dosežemo kvalitetno oceno in Osvetlimo problematiko področij z različnih vidikov. Pomembna je vloga vodje, ki mora ostale člane ocenjevalne skupine vzpodbujati k predlaganju izboljšav in ukrepov.
-    Sistem podrobnega točkovanja daje možnost prednostnega razvrščanja ukrepov glede na njihov pomen in možnost implementacije.
-  Novi člani samoocenjevalne skupine dodajo nove ideje, nov način razmišljanja in predlagajo nove inovativne rešitve.

 

Na zaključku je bilo poudarjeno, da je pri uporabi modela CAF pomemben ekipni duh, ker gre za timsko delo. Tim mora imeti vodjo v pravem pomenu besede. Model je namreč prijazen do uporabnika in zelo življenjski. Take vrste srečanj so za vse udeležence zelo koristna.   

 

___________________________________________________________________________________________________

5. tematsko srečanje: Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF

V četrtek, 22. oktobra 2015 je v organizaciji Upravne enote Kranj in Ministrstva za javno upravo, Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost in Upravne akademije potekalo 5. tematsko srečanje za samoocenjevalne time z naslovom »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«.

 

Srečanja se je udeležilo več kot 20  udeležencev, poleg predstavnikov Upravne enote Kranj, še predstavniki Upravne enote Jesenice, Upravne enote Radovljica, Upravne enote Škofja Loka in Upravne enote Tržič. Cilj srečanja je bila predstavitev izkušenj in dobrih praks o uporabi samooocenjevanja po modelu CAF ter vpogled v  izzive s področja managementa sistema kakovosti. Uvodoma je Mateja Arko-Košec predstavila ključne poudarke in izzive Strategije razvoja javne uprave  2015-2020 v luči Politike napredka in kakovosti, ki jo je Vlada RS sprejela konec aprila 2015. Poudarek predstavitve je bil na sistematični vpeljavi sistema vodenja kakovosti na vse organe javne uprave. Mag. Vitomir Pretnar je nazorno predstavil »Novosti in poudarke modela CAF ter perspektivo samoocenjevanja po modelu CAF«. 

 

Dobre prakse in bogate izkušnje samoocenjevanja po modelu CAF pa sta predstavili predstavnici upravnih enot Novo Mesto, načelnica Mateja Sotler Štor in Zdenka Bajuk. V predstavitvi sta poudarili pomen komunikacije in delo s pozitivno naravnanimi uradniki. Predstavnica UE Kranj Bevk Majda je predstavila prispevek o dosedanjih aktivnostih UE Kranj na področju kakovosti, kjer je bila posebno aktivna skupina za izvajanje ZUP-a in pisarniškega poslovanja. Omenila je opustitev standarda ISO 9001 zaradi neprimernosti za javno upravo in uporabo modela CAF, ki ga uporabijo vsake dve leti. Veliko pozornost posvečajo izboljšavam pisarniškega poslovanja z mnogimi dobrimi praksami na tem področju. Načelnik UE Kranj mag. Matjaž Dolžan je predstavil perspektivo UE Kranj na področju kakovosti in opozoril na določene probleme, ki jih vidi pri zunanjem ocenjevanju z uporabo modela CAF.  Načelnica UE Radovljica mag. Maja Antonič je v svojem prispevku omenila pomen timskega dela in problematiko na kadrovskem področju pri zagotavljanju samoocenjevalnih timov. Veliko je priložnosti za izboljšave, kot jih vidijo zaposleni, katerih odnos do kakovosti se postopoma spreminja. Kakovost razumejo kot lasten prispevek k izboljšavam in tudi željo po večji samostojnosti in odgovornosti. Zunanji uporabniki storitev pa cenijo predvsem oseben stik z uradniki. Alenka Burnik, načelnica UE Jesenice je v svojem prispevku poudarila predvsem postopnost pri uvajanju kakovosti in prednost izboljšav pred doseganjem čim višjih točk. Odločitev za pot k večji kakovosti naj bo prostovoljna in ne posledica določenega predpisa.  

 

Ob zaključku so bili na okrogli mizi o pomenu in izzivih uporabe modela CAF izpostavljeni sledeči poudarki in problematika:
-  pomemben je prenos dobrih praks in poznavanje različnih področij dela,
-  samoocenjevalna skupina naj bo čim bolj homogena, če se menjajo člani, naj se jih ne
   zamenja več  kot 1/3,
- v samoocenjevalno skupino je potrebno vključiti komunikativne in kritične uslužbence,
-  četudi vodja ni član samoocenjevalne skupine, mora obstajati z njim povezava.
-  predloge izboljšav selekcionira samoocenjevalna skupina, vodstvo jih pa operacionalizira.

Pomembna je vsebina ukrepov in njihova argumentacija.
_________________________________________________________________________________________________________________

 

4. tematsko srečanje: Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF

 

V četrtek, 17.septembra 2015 je v organizaciji Upravne enote Ljubljana in Ministrstva za javno upravo, Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost in Upravne akademije potekalo 4. tematsko srečanje za samoocenjevalne time z naslovom »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«.

 

Srečanja se je udeležilo več kot 30  udeležencev, poleg predstavnikov Upravne enote Ljubljana, še predstavniki Upravne enote Grosuplje, Upravne enote Domžale, Upravne enote Kamnik, Upravne enote Ribnica in Upravne enote Vrhnika. Cilj srečanja je bila predstavitev izkušenj in dobrih praks o uporabi samooocenjevanja po modelu CAF ter vpogled v  izzive s področja managementa sistema kakovosti. Uvodoma sta dr. Karmen Kern in Marko Aškerc predstavila ključne poudarke in izzive Strategije razvoja javne uprave  2015-2020 v luči Politike napredka in kakovosti, ki jo je Vlada RS sprejela konec aprila 2015. Poudarek predstavitve je bil na sistematični vpeljavi sistema vodenja kakovosti na vse organe javne uprave. Mag. Vitomir Pretnar je nazorno predstavil »Novosti in poudarke modela CAF ter perspektivo samoocenjevanja po modelu CAF«.  Dobre prakse in bogate izkušnje samoocenjevanja po modelu CAF pa sta predstavili predstavnici upravnih enot Novo Mesto, načelnica Mateja Sotler Štor in Zdenka Bajuk. Predstavnica UE Ljubljana Sandra Šeligo je predstavila zanimiv prispevek z naslovom Vsebino nalog in delo UE Ljubljana in dosedanjo pot in izzive kakovosti v UE Ljubljana.  


Ob zaključku so bili na okrogli mizi o pomenu in izzivih uporabe modela CAF izpostavljeni sledeči poudarki in problematika:
 - Model CAF je posebej prirejen za javni sektor, njegova prednost pa je tudi v tem, da je uporaben v vseh organizacijah, so izpostavili udeleženci srečanja.
- Pomen komunikacije z zaposlenimi in upoštevanje njihovega mnenje, saj je vsako mnenje dragoceno. Pomembne je neposreden stik z vsakim zaposlenim. Mnenja in kritike je potrebno razumeti dobronamerno.
- Spremembe so edina stalnica, zato se je zanje potrebno pripraviti in jih z zaposlenimi ustrezno skomunicirati. Pri delu je potrebna ciljna usmerjenost z upoštevanjem časa potrebnega za razumevanje in sprejemanje sprememb.
- Zunanje ocenjevanje EPI je priložnost za še bolj smotrno uporabo modela CAF. Udeleženci so imeli veliko vprašanj glede pristopa in načina zunanjega ocenjevanja ter sestave ocenjevalnih skupin.
- Prednosti majhne upravne enote, saj je dogovarjanje lažje in se zaposleni med seboj dobro poznajo. Zunanje ocenjevanje prinaša več objektivnosti v samooceno upravne enote, zato se ji zdi tak način uporabe modela CAF zelo primeren.

 ______________________________________________________________________________________________

3. tematsko srečanje: Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF v UE Ljutomer

V organizaciji Upravne enote Ljutomer in Ministrstva za javno upravo, Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost, je 5. maja 2015 v Ljutomeru potekalo 3. tematsko srečanje za samoocenjevalne time z naslovom »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«.

Srečanja se je udeležilo 35 udeležencev, poleg predstavnikov Upravne enote Ljutomer, še predstavniki Upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ormož in Radovljica. Cilj srečanja je bila predstavitev izkušenj in dobrih praks o uporabi samooocenjevanja po modelu CAF ter  vpogled v  izzive s področja managementa sistema kakovosti.

Uvodoma sta Mateja Arko Košec in mag. Vitomir Pretnar z Ministrstva za javno upravo predstavila Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020, ki jo je Vlada RS sprejela konec aprila 2015, skupaj s Politiko napredka in kakovosti sodobne javne uprave. Poudarek predstavitve je bil na na sistematični vpeljavi sistema vodenja kakovosti na vse organe javne uprave. Dobre prakse in bogate izkušnje samoocenjevanja po modelu CAF pa so predstavili predstavniki upravnih enot: mag. Lidija Božič in mag. Nina Hadžimulić (UE Krško), Marta Lavrič (UE Trebnje), mag. Darija Mohorič in Jelka Munda (UE Ljutomer). Predstavnik UE Ljutomer Dušan Režonja pa je predstavil Analizo uporabe modela CAF v upravnih enotah, katero je izvedel v okviru priprave magistrske naloge.

Model CAF je posebej prirejen za javni sektor, njegova prednost pa je tudi v tem, da je uporaben v vseh organizacijah, so izpostavili udeleženci srečanja.

Poleg modela CAF nekatere upravne enote uporabljajo tudi standard ISO 9001 in z njim povezane dobre prakse, čeprav ga zaradi visokih stroškov ne obnavljajo več.

Posamezne predstavitve so imele sledeče poudarke:

- izboljšana je preglednost in učinkovitost poslovanja,
- opazni so procesi preobrazbe uradnikov iz birokratov v svetovalce strankam,
- uslužbence je potrebno motivirati in ne ovirati,
- dosežen je že visok nivo strokovnosti uradnikov, ki ga bo potrebno nadgraditi s celovito kakovostjo,
- najbolj pomembna je komunikacija znotraj organizacije,
- večja učinkovitost je rezultat prizadevanja vseh zaposlenih.

 ____________________________________________________________________________________________________

2. tematsko srečanje: "PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS IN IZKUŠENJ TER PERSPEKTIVA SAMOOCENJEVANJA PO MODELU CAF"

V organizaciji Upravnih enot Celje in Šmarje pri Jelšah ter Ministrstva za javno upravo, Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost, je 27. novembra 2014, v prostorih Upravne enote Celje potekalo 2. tematsko srečanje za samoocenjevalne time z naslovom »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«.

Srečanja se je udeležilo preko 30 udeležencev, v večini predstavnikov upravnih enot iz Celja in Šmarje pri Jelšah, ter nekaj predstavnikov drugih upravnih enot. Cilj srečanja je bil pogovor, izmenjava izkušenj, dobrih praks o uporabi samooocenjevanja po modelu CAF ter izzivih s področja managementa sistema kakovosti.

Novosti, poudarke modela CAF 2013 ter izzive in priložnosti managementa sistema kakovosti v luči priprave nove strategije razvoja javne uprave 2014–2020, sta na srečanju predstavili dr. Karmen Kern Pipan, ki je srečanje tudi vodila, in Mateja Arko Košec. Dobre prakse in bogate izkušnje samoocenjevanja po modelu CAF pa so predstavili predstavniki upravnih enot: mag. Nina Hadžimulić (UE Krško), Mateja Sotlar Štor in Zdenka Bajuk (UE Novo mesto), Damjan Vrečko in Bojana Frim (UE Celje) ter Irena Jurov (UE Šmarje pri Jelšah).

Ob zaključku dogodka je potekala okrogla miza, v okviru katere so prisotni izmenjali svoje poglede, izkušnje in podali predloge za nadaljnje korake na poti odličnosti.

Na srečanju je bila prisotna tudi načelnica Upravne enote Ljutomer, mag. Darija Mohorič, ki bo v mesecu januarju, v sodelovanju z MJU, organizirala naslednje tematsko srečanje in k udeležbi povabila predstavnike sosednjih upravnih enot.

_______________________________________________________________________________________________________

1. tematsko srečanje: PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS IN IZKUŠENJ TER PERSPEKTIVA SAMOOCENJEVANJA PO MODELU CAF

V organizaciji Upravne enote Novo mesto in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (ki je bilo do septembra 2014 pristojno za področje javne uprave), Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost, je 30. maja 2014, v prostorih Upravne enote Novo mesto potekalo 1. tematsko srečanje za samoocenjevalne time z naslovom »Predstavitev dobrih praks in izkušenj ter perspektiva samoocenjevanja po modelu CAF«.

Srečanja, katerega cilj je bil pogovor, izmenjava izkušenj, dobrih praks o uporabi samooocenjevanja po modelu CAF ter izzivih s tega področja, se je udeležilo preko 40 udeležencev, v večini predstavnikov upravnih enot iz Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Sevnice, Kočevja ter nekaj predstavnikov drugih upravni enot. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki ministrstva pristojnega za javno upravo in Policije.

Novosti, poudarke modela CAF 2013 ter perspektivo sta na srečanju predstavili dr. Karmen Kern Pipan in Mateja Arko Košec, medtem ko so dobre prakse in bogate izkušnje samoocenjevanja po modelu CAF predstavili predstavniki upravnih enot: Mateja Sotlar Štor in Zdenka Bajuk (UE Novo mesto), mag. Lidija Božič in mag. Nina Hadžimulić (UE Krško), mag. Milan Rman in Marta Lavrič (UE Trebnje). Načelnik UE Kranj, g. Emil Trontelj je na srečanju predstavil vidike iz t. i. vitke organizacije "Lean organization" in predloge za uporabo v upravi.

Ob zaključku dogodka je potekala okrogla miza, v okviru katere so prisotni izmenjali svoje poglede, izkušnje in podali predloge za nadaljnje korake na poti odličnosti.

Na srečanju je bil izražen velik interes za izvedbo podobnih lokalnih srečanj, ki bi potekala v okviru drugih upravnih enot oz. organov.

 ____________________________________________________________________________________________________