Skoči na vsebino

MEDNARODNE IZMENJAVE

 

Model CAF kot orodje  motivacije zaposlenih – obisk delegacije MJU pri koroški deželni vladi

 

V okviru sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Koroško je 16. marca 2018 v Celovcu potekala delavnica »Sodelovanje državnih ustanov«, ki je bila posvečena predvsem izzivom, s katerimi se pri  upravljanju s človeškimi viri srečujeta tako slovenska kot koroška javna uprava. Kot se je izkazalo, je problematika precej podobna, zato se je pogovor vrtel okoli motivacije zaposlenih, nagrajevanja javnih uslužbencev, dviga učinkovitosti, usposabljanja javnih uslužbencev in ocenjevanja. Med orodji, ki prispevajo tako k bolj kakovostni organizaciji kot tudi k večji motivaciji in zavzetosti zaposlenih v javnem sektorju je bil posebej izpostavljen model CAF, ki ga na Koroškem s pilotnim projektom poskusno uvajajo v nekatere organizacije javne uprave.

 
Z zanimanjem smo prisluhnili prof.dr. Bernardu Speeru iz Visoke upravne šole v Beljaku, ki sodeluje kot zunanji svetovalec uporabnikom modela in ki je predstavil izkušnje, ki jih je prinesla večletna uporaba modela CAF. Izvajanje samoocen, predvsem pa priprava in implementacije akcijskega načrta glede na izsledke raziskav močno vplivajo na motivacijo zaposlenih. Motivacija javnih uslužbencev je namreč drugačna od motivacij zaposlenih v zasebnem sektorju, veliko pomembnejše od materialnih koristi so zanje delo v dobro skupnosti, uravnoteženost zasebnega in poklicnega življenja, dobri odnosi s sodelavci in nadrejenimi…., zato tudi motivacijskih instrumentov zasebnega sektorja ne gre prenašati v javni.


Da je CAF model pomemben tudi kot instrument vodenja, pa je opozoril Johannes Leitner, okrajni glavar okraja Celovec. Po njegovem mnenju daje izvajanje samoocene vodstvu priložnost, da se seznani in sooči z dejanskimi problemi v organizacij ter oceni svoj odnos do zaposlenih.


Barbara Zupanc iz Sektorja za kakovost, Urada za razvoj na MJU pa je predstavila slovenski CAF recept, predvsem inovacije, ki jih v implementacijo modela CAF v organe javne uprave v zadnjih letih uvaja ministrstvo. Avstrijski kolegi so z zanimanjem poslušali o mreži predstavnikov za kakovost, cikličnem modelu, vlogi Sektorja za kakovost kot procesne in vsebinske podpore uporabnikom modela in nastajajočemu priročniku dobrih praks s konkretnimi primeri rešitev. Dogovorjeno je bilo nadaljnje sodelovanje na področju modelov kakovosti in njihovega vpliva na bolj učinkovito organizacijo zadovoljnih zaposlenih v javnem sektorju.

 

 
 

 

Danube upravljalski forum z naslovom "Izboljšajmo upravljanje v državah zahodnega Balkana in Podonavske regije", Dunaj, 4. 12. 2017

 

Forum je bil zaključni dogodek programa izboljšanja sposobnosti upravljanja držav zahodnega Balkana in republike Moldavija (BACID), pod vodstvom Avstrijske razvojne agencije  in v sodelovanju z Avstrijskim združenjem mest in Centra za raziskave v javnem sektorju. Namen foruma je bil izmenjava izkušenj in pristopov sodelujočih držav pri opredelitvi prioritet za izboljšanje upravljanja držav v Podonavski regiji v skladu s prakso EU. V partnerskem sodelovanju naj bi prišlo tudi do izmenjave dobrih praks in ustvarjanja medsebojne sinergije med članicami foruma in partnerji s katerimi sodelujejo.

 

Udeleženca foruma iz Slovenije Barbara Peharc in Vitomir Pretnar sta bila povabljena s strani nacionalnega koordinatorja za model CAF republike Avstrije Thomasa Proroka.
V uvodu foruma je bil predstavljen projekt BACID, ki vključuje 33 projektov na področju zdravja, ekologije in drugih področij v javnem sektorju. Predstavniki posameznih držav so na panelni razpravi z naslovom Trajnostne reforme v javnem sektorju predstavili svoje poglede na problematiko reform v svojih okoljih:

  • Slovaška: Za uspešnost sprememb ključnih procesov je potrebna angažiranost najvišjega vodstva, sicer pride do odpora in pasivnosti na nižjih nivojih. Potrebno je videti in razumeti vsebino in smer sprememb. Pomembna je tudi politična podpora, ki pa se včasih pokaže kot ovira. V primeru depolitizacije uprave pride do boljših rezultatov upravljanja. V tem primeru se pokaže večja odgovornostost vodstva in jasnejša usmeritev k ciljem.  Politična podpora je pomembna pri določanju strategije, sicer pa so nujni pristopi za uvajanje stalnih izboljšav in osredotočenje na osnovne dejavnosti. Dejavniki ustvarjanja in usmerjanja kakovosti morajo biti povezani in usklajeni.
  • Makedonija: Aktivnosti na področju reforme potekajo od leta 2011 in to na obeh nivojih, centralnem in lokalnem. Leta 2013 sprejet zakon določa, da morajo vsi organi implementirati modele kakovosti v svoje delo. Kljub temu so procesi na tem področju precej počasni ali pa so popolnoma ugasnili. Delo javne uprave ocenjujejo tudi občani, k čemer jih zavezuje državljanska listina »citizens charter« kot pristop za izboljšanje servisa državljanom. Vzpostavljen imajo Barometer kakovosti, ki prikazuje kakovost in napredek na različnih področjih servisiranja državljanov. Kot orodje uporabljajo tudi Malcom Baldrige model in različne vprašalnike za ocenjevanje notranjih dejavnikov kakovosti na področju delovanja organizacije in servisiranja strank. Imajo pristop skrite stranke in ocenjevanja kakovosti storitev. Imenovan je komite za ocenjevanje rezultatov, ki predlaga nagrade za najboljše. Zagotovljen je tudi pretok in izmenjava dobrih praks. Prav tako nagrajujejo najboljši projekt na področju inoviranja, nagrado podeli predsednik vlade. Ves čas sistematično spodbujajo predloge za izbojšave in izboljšujejo ukrepe za njihovo spodbujanje. 
  • B in H: Pristopi potekajo od zgoraj navzdol in so večinoma institucionalizirani. Model CAF ima podporo vlade, inovativnost se v glavnem odraža na področju upravljanja s človeškimi viri (HRM).

Na koncu so bili izpostavljeni naslednji faktorji uspeha za izboljšanja sposobnosti upravljanja:
- Politična nevtralnost
- Podpora vodstva
- Osredotočenost na ključne procese
- Strategija in menežment kakovosti
- Realizacija načrta sprememb, monitoring
- Spodbujanje »benchmarkinga« in tekmovalnosti.