Skoči na vsebino

ZA UPORABNIKE

 

Kdo lahko pridobi informacijo javnega značaja in kakšen je namen ZDIJZ? 

 

Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravice vseh fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja  od organa zavezanca.

 

Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsakomur, pravnim in fizičnim osebam, zakon jih imenuje prosilci. Prosilci imajo pravico zahtevati od organa, ki razpolaga z informacijo in ta spada v njegovo delovno področje, da jim informacijo posreduje.

 

 

Kdo so  zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja?
 
Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja se delijo v dve skupini:


1. organi in
2. poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.


Za vsako od skupin zavezancev je pojem »informacija javnega značaja« (torej informacija, ki jo morajo zavezanci praviloma posredovati prosilcu) drugače definiran. Medtem ko za organe na splošno lahko rečemo, da so vsi dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva, s katerimi razpolagajo, informacije javnega značaja, razen izjem, za nove zavezance velja ravno obraten miselni proces – informacije javnega značaja so le tisti dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva, ki jih kot take določa zakon.

 

Zavezanci, ki izpolnjujejo kriterije za umestitev v obe skupini (npr. gospodarske družbe v 100 % lasti občine, ki so hkrati tudi izvajalke javne službe), so zavezani posredovati obe vrsti informacij javnega značaja.


Organi, ki so dolžni prosilcem omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb; poleg navedenih so zavezanci tudi pravni subjekti (gospodarske družbe in druge pravne osebe) pod prevladujočim vplivom države, občin ali drugih oseb javnega prava.

 

Kdo so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja, je mogoče enostavno preveriti v registru zavezancev, ki ga vodi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).  Za vse pravne osebe, ki so vpisane v register zavezancev velja domneva, da so zavezane za posredovanje informacij javnega značaja. Če pravna oseba ni vpisana v register, to še ne pomeni, da ni zavezana po ZDIJZ. Dostop do RZIJZ:  https://www.ajpes.si/RZIJZ/


Več o informacijah javnega značaja tudi na strani Informacijskega pooblaščenca: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/ijz-pri-organih/

 

 

 

 

Kaj je ponovna uporaba podatkov javnega sektorja?
 
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge. Uporaba takih dokumentov za druge namene, ne torej za prvotni namen v okviru javne naloge, pomeni ponovno uporabo. Vsak prosilec pod enakimi pogoji pridobi pravico do ponovne uporabe informacij, pod pogojem, da gre za prosto dostopne informacije, v pridobitne in nepridobitne namene.

 

 

Kdaj lahko organ zavrne dostop do informacije javnega značaja?

 

Organ z obrazloženo odločbo zavrne zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, če gre za katero izmed 11 zakonsko določenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, na podlagi katerih organ prosilcu zavrne zahtevo za dostop (npr. tajni podatki, poslovna skrivnost).

 

Organ pa je tudi ob obstoju izjem dolžan izvesti test interesa javnosti in omogočiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije.

 

Organ lahko prosilcu odkloni posredovanje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

 

V vsakem primeru pa je organ zavezan k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na:
• porabo javnih sredstev ali
• opravljanje javne funkcije oz. delovno razmerje javnega uslužbenca
• dostop do informacij glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.


Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec po ZDIJZ pravico do pritožbe, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec.

 

OdločitveInformacijskega pooblaščencater sodišč v konkretnih zadevah najdete na spletni strani Informacijskega pooblaščenca.

 

 

Ali lahko organ za posredovanje informacije javnega značaja zaračuna stroške?
 
Za posredovanje kopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna materialne stroške in sicer na podlagi Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (17. člen).  Od 8. maja 2016 dalje velja enotni stroškovnik.

 

17. člen (enotni stroškovnik)

 

Cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja so (brez DDV):

 1. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 eura,

 2. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A3 0,13 eura,

 3. ena stran fotokopije ali tiskanega večjega formata 1,25 eura,

 4. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A4 0,63 eura,

 5. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A3 1,25 eura,

 6. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega večjega formata 2,50 eura,

 7. elektronski zapis na eni zgoščenki CD 2,09 eura,

 8. elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R 2,92 eura,

 9. elektronski zapis na enem USB-ključku, cena, po kateri je USB-ključek organ nabavil,

10. pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura,

11. pretvorba ene strani dokumenta formata A3 iz fizične v elektronsko obliko 0,20 eura,

12. poštnina za pošiljanje informacij po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne  storitve.

 

Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov pod 20 evrov.  

 

 

Kateri podatki morajo biti dosegljivi na svetovnem spletu?


Vsak organ mora na spletu brezplačno objaviti:  
-       prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa;
-       programe, strategije, stališča, mnenja, študije in podobne druge dokumente;
-       predloge predpisov, programov, strategij in drugega;
-       vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi o javnih naročilih;
-       podatke o upravnih storitvah in druge informacije javnega značaja.

 

Za nadzor nad izvrševanjem te obveznosti organov je pristojno Ministrstvo za javno upravo.

 

 

Kaj mora vsebovati zahteva za dostop do informacije javnega značaja?
 
Prosilec lahko poda pisno ali ustno zahtevo za dostop, možnost pritožbe na Informacijskega pooblaščenca pa ima le, če vloži pisno zahtevo (pisna zahteva je tudi zahteva podana elektronsko, podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom ter zahteva podana ustno na zapisnik pri organu).
 
Zahtevo prosilec pošlje organu, za katerega meni, da razpolaga s to informacijo. Če organ ne razpolaga z informacijo, jo odstopi pristojnemu organu. in o tem obvestiti prosilca.

 

Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali označiti, da gre za dostop do informacije javnega značaja, kar pomeni, da mu ni treba izkazati pravnega interesa ter ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti. 
 
Več o zahtevi za dostop do IJZ na strani IP (tudi obrazec).

 

 

V kolikšnem času mora organ odločiti o zahtevi?

 

Organ mora o zahtevi za dostop odločiti nemudoma oz. najkasneje v 20 delovnih dneh, izjemoma se lahko rok podaljša še za 30 dni. Če organ zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, prosilcu omogoči dostop do informacije. O tem ne izda odločbe.

 

 

V kakšni obliki lahko prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja?

 

Vsak prosilec ima na svojo zahtevo za dostop pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali pridobi kopijo.

 

Če pa je zahtevana informacija varovana po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice (npr. zavezanec prejme avtorsko delo v posest zaradi vodenja kakšnega postopka), organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da le na vpogled.

 

Kaj mora vsebovati zahteva za ponovno uporabo informacij javnega značaja?

 

Prosilec mora v zahtevi opredeliti:
• informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
• na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije;
• za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni oziroma nepridobitni namen).

 

Več o zahtevi za ponovno uporabo IJZ na strani IP (tudi obrazec).

  

Morebitno zavrnilno odločbo mora organ obrazložiti. Prosilcu zakon  nudi pravno varstvo pravice - pritožba na Informacijskega pooblaščenca.

 

Odločbe IP v pritožbenih postopkih ponovne uporabe

 

 

Pravna mnenja MJU

 

Link na zavihek "Za zavezance", kjer so objavljena pravna mnenja ministrstva, pristojnega za upravo.