Skoči na vsebino

VOLILNA IN REFERENDUMSKA ZAKONODAJA

 

Pravni viri volilnega sistema so predpisi, ki urejajo vprašanja v zvezi z volitvami. Tu je na prvem mestu Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06 in 47/2013), kajti vrsta vprašanj volilnega prava sodi v okvir ustavne ureditve.

 

Ustavne določbe prepuščajo podrobnejšo ureditev volilnega sistema zakonu. Najpomembnejši vir volilnega prava so zakoni, ki urejajo vsa bistvena vprašanja volitev. Zakone, ki urejajo volilni sistem, običajno imenujemo volilni zakoni, skupino teh zakonov pa volilna zakonodaja.


Nekatera podrobnejša, manj pomembna in zlasti tehnična vprašanja so urejena tudi v podzakonskih aktih vlade oziroma ministrstev. Pomemben pravni vir so tudi sodne odločbe, še posebej so pomembne odločbe Ustavnega sodišča.

 

Za učinkovito uveljavljanje volilne pravice je nujno, da je ustrezno evidentirana. V Sloveniji se uporablja kot osnova volilne evidence stalna evidenca volilne pravice, ki pa se kombinira z občasno volilno pravico. Evidenca je torej dvojna: stalna evidenca volilne pravice, ki se vodi v registru stalnega prebivalstva, ter evidenca volilne pravice z volilnimi imeniki, ki se sestavljajo za vsake volitve. Evidenca volilne pravice v Sloveniji je urejena z Zakonom o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS, št. 1/07-UPB1 in 83/12-ZLV-Iin 98/13-ZEVP-2).


Od državnih volitev, torej volitev državnega zbora, državnega sveta in predsednika republike ter volitev v Evropski parlament, se ločujejo lokalne volitve. Lokalne volitve so urejene s posebnim zakonom, to je z Zakonom o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB3, 45/08 in 83/12). 

 

 

 

EVROPSKA DRŽAVLJANSKA POBUDA

AKTUALNO 11. 5. 2016: Prenovljeni vodič  - Evropska državljanska pobuda: http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/guide (v slovenskem jeziku)

 

Volilna zakonodaja ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, tako da je ureditev volilnega sistema prepuščena posameznim državam članicam. Vendar pa je bila 16. februarja 2011 sprejeta Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (UL L št. 65 z dne 11. 3. 2011, str. 1), ki neposredno zavezuje vse države članice, in ki se je začela uporabljati 1. aprila 2012.

 

Evropska državljanska pobuda je pravica, ki ustvarja neposredno vez med državljani EU in Evropsko komisijo – predlagateljico zakonodajnih aktov v EU. Uredba določa postopke in pogoje za izvedbo državljanske pobude, s katero lahko najmanj milijon državljanov EU iz vsaj četrtine držav članic EU s svojo pobudo neposredno pozove Evropsko komisijo k pripravi zakonodajnih predlogov na področjih, za katere je pristojna.


Uredba neposredno zavezuje vse države članice, za njeno izvajanje v Republiki Sloveniji pa je Vlada RS sprejela tudi Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o državljanski pobudi (Ur. l. RS, št. 42/2012). S to uredbo se za izvajanje Uredbe 211/2011/EU in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011 z dne 17. novembra 2011 o tehničnih specifikacijah za sisteme spletnega zbiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi, določajo pristojni organi, postopek certificiranja sistema spletnega zbiranja, postopek preverjanja in potrjevanja izjav o podpori ter kazenska določba. Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o državljanski pobudi velja od 2. junija 2012 dalje. Omenjena uredba je bila leta 2014 spremenjena, in sicer z Uredbo o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o državljanski pobudi (Uradni list RS, št 17/2014). S to spremembo uredbe so se na novo določili pristojni organi za izvajanje uredbe zaradi združitve vsebin z delovnega področja javne uprave z Ministrstvom za notranje zadeve. Prav tako določa, kdo ima pravico podpreti državljansko pobudo, in sicer državljan Republike Slovenije, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v Evropski parlament, ter državljan Unije, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v Evropski parlament, in ima veljavno potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Črtala sta se prvi in tretji odstavek 7. člena uredbe iz leta 2011, ki določata preverjanje volilne pravice, saj upravičenost podpisnika ni več vezana na dejanski obstoj volilne pravice.

Več informacij glede Evropske državljanske pobude je dostopnih na spletni strani Evropske komisije in v registru državljanskih pobud. Na tem spletišču so informacije o vseh državljanskih pobudah, ki so razvrščene glede na status pobude (v teku, zaključene, neaktualne itd.), informacije o pravilih o evropski državljanski pobudi, seznam pristojnih nacionalnih organov, smernice in pogosta vprašanja, in drugo.

Evropska komisija je oblikovala Vodnik po evropski državljanski pobudi. Priročnik je namenjen na eni strani državljanom na splošno, da se zagotovi jasno razlago o njihovi novi pravici, in na drugi strani za potencialne organizatorje, da se jim zagotovi podroben pregled postopka, korak za korakom.