Skoči na vsebino

REFERENDUM, LJUDSKA INICIATIVA IN EVROPSKA DRŽAVLJANSKA POBUDA

 

V skladu s prvim stavkom drugega odstavka 3. člena Ustave ima v Republiki Sloveniji oblast ljudstvo. V skladu z drugim stavkom drugega odstavka tega člena jo uresničuje neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti. Ljudstvo neposredno izvršuje oblast ali neposredno sodeluje pri njenem izvrševanju v znanih oblikah t. i. neposredne demokracije, med katere spada tudi referendum. Gre za obliko neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost. Pomeni pravico vseh državljanov, ki imajo volilno oziroma glasovalno pravico, da s splošnim glasovanjem odločijo o posameznem aktu (praviloma) predstavniškega telesa. Z vidika delovanja državne oblasti pa pomeni način sodelovanja ljudstva pri sprejemanju najpomembnejših pravnih in političnih odločitev, ki so sicer v pristojnosti predstavniškega telesa.  

 

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo ; glej tudi  Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: UZ90, 97, 99) ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora. Zakon ureja tudi ljudsko iniciativo za spremembo ustave in za sprejem zakona.

 

Referendum na lokalnem nivoju ureja  Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), ki predvideva tri vrste referenduma v lokalni skupnosti: referendum o splošnem aktu občinskega sveta, svetovalni referendum in referendum o ustanovitvi in preoblikovanju občin in pokrajin.  

 

  

Referendum o spremembi ustave

 

Referendum o spremembi ustave je oblika neposrednega odločanja volivcev o spremembi ustave, ne glede na obseg in pomen sprememb.
Na referendumu o spremembi ustave volivci odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor, pred njeno razglasitvijo.
Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volivcem na referendum, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Zahteva za razpis referenduma se lahko vloži v sedmih dneh po sprejemu ustavnega zakona o spremembi ustave.
Sprememba je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.

 

  

Zakonodajni referendum

 

Zakonodajni referendum kot obliko neposredne demokracije ureja Ustava v 90. členu. Nova ustavna ureditev zakonodajnega referenduma iz leta 2013 je posegla v tri sestavine referendumske ureditve, to je v referendumsko iniciativo (zmanjšanje števila predlagateljev referenduma), predmet referendumskega odločanja (določitev omejitev in prepovedi referenduma) in dvig praga legitimnosti na referendumu sprejete odločitve. Po novem lahko zakonodajni referendum zahtevajo samo volivci, to je najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni več dopustno razpisati za nekatere posebej določene zakone, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve (za zavrnitev zakona je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev). Poleg tega je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma.

 

Drugi odstavek 90. člena ustave zdaj določa štiri zakonodajna področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so:

 

1. zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
2. zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
3. zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
4. zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

 

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem,  da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Tako določena referendumska večina (t.i. kvorum zavrnitve) predpostavlja dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida. Najprej je treba ugotoviti, ali se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali na referendumu, izrekla proti zakonu ali ne. Če ta večina ni dosežena, zakon ni zavrnjen in se lahko razglasi. V nasprotnem primeru, če je večina volivcev glasovala proti zakonu, je treba ugotoviti, ali ta večina predstavlja najmanj petino vseh volilnih upravičencev v Republiki Sloveniji. Za zavrnitev zakona na referendumu morata namreč biti izpolnjena oba pogoja, to je relativna večina in kvorum zavrnitve.

 

Do uskladitve ZRLI z novo ustavno ureditvijo referenduma se 21. člen ZRLI v skladu z drugim odstavkom II. razdelka UZ90, 97, 99 smiselno uporablja tako, da Ustavno sodišče odloči o sporu med predlagateljem referenduma in Državnim zborom, ki zavrne razpis referenduma o zakonu. 

 

 

Referendum o mednarodnih povezavah

 

Na referendumu iz 3. a člena Ustave se volivci vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo.
Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine.
Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu.
 

 

Posvetovalni referendum

 

Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Razpiše se lahko na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, če vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja.
Referendum razpiše državni zbor, pobudo zanj lahko da vsak poslanec državnega zbora.
Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.

 

 

Ljudska iniciativa

 

Ljudska iniciativa je oblika neposredne demokracije. Pojavlja se v obliki zakonske in ustavnorevizijske iniciative, kar pomeni, da lahko 30.000 volivcev predlaga spremembo ustave in 5000 volivcev predlaga spremembo zakona.
Pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predlog zakona pošlje državnemu zboru predstavnik volivcev.

 

 

Evropska državljanska pobuda


Volilna zakonodaja ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, tako da je ureditev volilnega sistema prepuščena posameznim državam članicam. Vendar pa je bila 16. februarja 2011 sprejeta Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (UL L št. 65 z dne 11. 3. 2011, str. 1), ki neposredno zavezuje vse države članice, in ki se je začela uporabljati 1. aprila 2012.
 
Evropska državljanska pobuda je pravica, ki ustvarja neposredno vez med državljani EU in Evropsko komisijo – predlagateljico zakonodajnih aktov v EU. Uredba določa postopke in pogoje za izvedbo državljanske pobude, s katero lahko najmanj milijon državljanov EU iz vsaj četrtine držav članic EU s svojo pobudo neposredno pozove Evropsko komisijo k pripravi zakonodajnih predlogov na področjih, za katere je pristojna.

 

Uredba neposredno zavezuje vse države članice, za njeno izvajanje v Republiki Sloveniji pa je Vlada RS sprejela tudi Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o državljanski pobudi (Uradni list RS, št. 42/12 in 17/14). S to uredbo se za izvajanje Uredbe 211/2011/EU in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011 z dne 17. novembra 2011 o tehničnih specifikacijah za sisteme spletnega zbiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi, določajo pristojni organi, postopek certificiranja sistema spletnega zbiranja, postopek preverjanja in potrjevanja izjav o podpori ter kazenska določba. Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o državljanski pobudi velja od 2. junija 2012 dalje. Omenjena uredba je bila leta 2014 spremenjena, in sicer z Uredbo o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o državljanski pobudi (Uradni list RS, št 17/2014). S to spremembo uredbe so se na novo določili pristojni organi za izvajanje uredbe zaradi združitve vsebin z delovnega področja javne uprave z Ministrstvom za notranje zadeve. Prav tako določa, kdo ima pravico podpreti državljansko pobudo, in sicer državljan Republike Slovenije, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v Evropski parlament, ter državljan Unije, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v Evropski parlament, in ima veljavno potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Črtala sta se prvi in tretji odstavek 7. člena uredbe iz leta 2011, ki določata preverjanje volilne pravice, saj upravičenost podpisnika ni več vezana na dejanski obstoj volilne pravice.
 
Več informacij glede Evropske državljanske pobude je dostopnih na spletni strani Evropske komisije. Na tem spletišču so informacije o vseh državljanskih pobudah, ki so razvrščene glede na status pobude (v teku, zaključene, neaktualne itd.), informacije o pravilih o evropski državljanski pobudi, seznam pristojnih nacionalnih organov, smernice in pogosta vprašanja, in drugo.

 

Evropska komisija je oblikovala Vodnik po evropski državljanski pobudi. Priročnik je namenjen na eni strani državljanom na splošno, da se zagotovi jasno razlago o njihovi novi pravici, in na drugi strani za potencialne organizatorje, da se jim zagotovi podroben pregled postopka, korak za korakom.

 

 

 

OBVESTILA

 

3. 4. 2018

Ponovno glasovanje na referendumu o ZIUGDT

 

Na podlagi sklepa Državne volilne komisije  se bo ponovno glasovanje na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper izvedlo v nedeljo, 13. maja 2018.

 

Za dan, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo ponovnega glasovanja na referendumu, je določen torek, 3. april 2018.

 

Državna volilna komisija je na svoji spletni strani  objavila navodila in rokovnik  v zvezi z izvedbo ponovnega glasovanja na referendumu.

 

Kolikor so volivci na podlagi zakona upravičeni glasovati na drug način kot osebno na volišču (npr. na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, po pošti, na »OMNIA« voliščih in glasovanje na domu) lahko volivci Državni volilni komisiji prek portala eUprava  posredujejo vlogo in sicer z ali brez digitalnega potrdila.

 

Ministrstvo za javno upravo je pristojno za sistemsko ureditev volilne in referendumske zakonodaje. V zvezi z Zakonom o volilni in referendumski kampanji  (ZVRK) je pristojno za izdajo neobvezujočih mnenj v zvezi z izvajanjem  tega zakona. Najbolj pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z izvajanjem ZVRK so objavljena tukaj . Pomembnejši datumi iz rokovnika DVK na podlagi ZVRK v povezavi z vodenjem referendumske kampanje:

 

03. 04. 2018 - začetek volilnih opravil – MNZ objavi število volilnih upravičencev v državi
13. 04. 2018 - začetek referendumske kampanje (30 dni pred dnevom glasovanja, 2. člen ZVRK)
17. 04. 2018 - skrajni rok za odprtje TRR s strani organizatorja referendumske kampanje (17.
                          člen ZVRK) in zato, da se sporoči podatke o organizatorju in o TRR na DVK
11. 05. 2018 - zaključek referendumske kampanje in začetek volilnega molka
29. 05. 2018 - skrajni rok za odstranitev plakatov in drugih oglaševalskih vsebin s plakatnih
                          mest
13. 09. 2018 - skrajni rok za zaprtje TRR s strani organizatorja referendumske kampanje
29. 09. 2018 - skrajni rok za posredovanje poročila o financiranju referendumske kampanje
                          prek spletnega portala AJPES.

 

V skladu z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi  (ZRLI) Državna volilna komisija skrbi za zakonitost izvedbe referenduma, daje drugim volilnim organom strokovna navodila za izvedbo referenduma in nadzira njihovo delo, predpiše obrazce za izvrševanje ZRLI, določa enotne standarde za material in druge materialne pogoje za izvedbo referenduma, opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini in ugotavlja skupen izid glasovanja z volišč na teh predstavništvih ter po pošti iz tujine, če je volilno gradivo v zakonitem roku prispelo k Državni volilni komisiji in ugotavlja in objavlja izid referenduma (39. člen ZRLI).

 

Več informacij na spletnih straneh DVK .

 

 

22. 9. 2017
Evropska komisija je 13. 9. 2017 sprejela predlog prenovljene Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski državljanski pobudi (link na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/com-2017-482_en#initiative-details ). Predlagana Uredba bo v primeru sprejetja nadomestila sedaj veljavno Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi. Namen tega predloga je izboljšati delovanje evropske državljanske pobude z obravnavanjem pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v zadnjih letih, glavna cilja politike pa sta: (i) zagotoviti, da bo evropska državljanska pobuda dostopnejša organizatorjem in podpornikom, da bo zanje manjše breme in da jo bodo lažje uporabljali, in (ii) doseči celoten potencial evropske državljanske pobude kot orodja za spodbujanje razprave in udeležbe na evropski ravni, tudi med mladimi, ter za približevanje EU državljanom.