Skoči na vsebino

VOLILNA IN REFERENDUMSKA KAMPANJA

 

Področje kampanje, tako za volitve kot tudi za referendum, je celovito urejeno v Zakonu o volilni in referendumski kampanji (Ur. l. RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS, 11/11 in 98/13, v nadaljnjem besedilu: ZVRK).

 

Zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, volitve v Evropski parlament, predsednika republike, članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo.

 

Vlada Republike Slovenije se je 19. 6. 2014 seznanila z Dodatkom k drugemu poročilu o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil v tretjem krogu ocenjevanja, št. GRECO RC-III (2014) 5E, z dne 28. 3. 2013  in tudi dovolila objavo tega poročila. S sprejetjem tega dodatka k drugemu poročilu o izpolnjevanju priporočil se je zaključil tretji krog postopka izpolnjevanja priporočil kar zadeva Republiko Slovenijo. GRECO v poročilu ugotavlja, da je Republika Slovenija od skupno 19 priporočil zadovoljivo izpolnila oziroma izpolnila na zadovoljiv način 17 priporočil iz tretjega ocenjevalnega kroga.

 

Kar zadeva transparentnost financiranja političnih strank in volilnih kampanj, GRECO navaja, da je bilo izpolnjenih vseh 17 priporočil s tega področja, in pojasnjuje, da je Republika Slovenija pokazala pohvale vreden napredek s spremembo Zakona o političnih strankah (ZPolS) in Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) konec leta 2013. Nova zakonodaja je v veliki meri skladna s priporočili, ki jih je izdal GRECO pred več kot šestimi leti, in zagotavlja večjo transparentnost političnega financiranja, če se bo zakon izvajal kot je predvideno.

 

 

AKTUALNO - V zvezi z Referendumom o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo 20. 12. 2015, objavljamo odgovore na vprašanja v zvezi z volilno in referendumsko kampanjo, ki jo ureja Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13; v nadaljevanju: ZVRK). Objavljeno je tudi obvestilo organizatorjem volilne kampanje.

 

 

 

Volilna kampanja

 

Volilna kampanja so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah.

 

 

Referendumska kampanja

 

Referendumska kampanja so oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

 

Za referendumsko kampanjo veljajo določbe o volilni kampanji, razen v primerih, ko za referendumsko kampanjo velja drugačna ureditev, in sicer na primer glede rokov za objavo pravil v medijih, za objavo plakatnih mest, odprtja posebnega transakcijskega računa ter povračila stroškov za referendumsko kampanjo.

 

 

Začetek in konec volilne oziroma referendumske kampanje

 

Volilna oziroma referendumska kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Sledi volilni molk, ki traja do zaprtja volišč.

 

 

Organizatorji volilne kampanje 

 

Navodilo za organizatorje volilne in referendumske kampanje

 

Za organizacijo volilne kampanje velja, da jo lahko organizirajo sami kandidati, predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba. Istoimenske liste kandidatov in posamezni kandidati za volitve poslancev državnega zbora in poslancev v Evropski parlament ter kandidati za volitve predsednika republike imajo lahko samo enega organizatorja volilne kampanje.

 

Organizator volilne kampanje je odgovoren za zakonitost izvajanja volilne kampanje in tudi za tista opravila volilne kampanje, za katerih izvajanje je pisno pooblastil druge izvajalce.

 

Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje.

 

V Republiki Sloveniji ni dovoljeno izvajati volilne kampanje za volitve v drugi državi.

 

 

Organizatorji referendumske kampanje

 

Referendumsko kampanjo lahko organizira zainteresirana pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma, ali je zainteresirana za izid referenduma (državljan Republike Slovenije z volilno pravico, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije ter, kadar Vlada Republike Slovenije tako odloči, pristojna služba Vlade Republike Slovenije).

 

Tudi predlagatelji referenduma oziroma drugi, za izid referenduma zainteresirani subjekti, imajo lahko samo enega organizatorja referendumske kampanje.

 

Organizator referendumske kampanje je odgovoren za zakonitost izvedbe in financiranja celotne referendumske kampanje.

 

 

Predvolilni shodi

 

Javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo se štejejo za volilno oziroma referendumsko kampanjo.

 

Predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje. Ta prepoved se ne uporablja za organizacijo predvolilnih shodov v tistih prostorih, ki so namenjeni predvsem javnim prireditvam.

 

Za organiziranje predvolilnih shodov veljajo določbe Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) (Ur. l. RS, št. 64/11-UPB5), če ni z ZVRK določeno drugače.

 

 

Volilna in referendumska kampanja v medijih

 

Pri objavah raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju v času volilne oziroma referendumske kampanje mora zaradi zagotavljanja preglednosti in objektivnega informiranja javnosti izdajatelj medija navesti firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov naročnika, plačnika in izvajalca, čas, v katerem je bila opravljena raziskava javnega mnenja oziroma anketa, način njune izvedbe, vzorec in odzivnost vprašanih, vprašalnik oziroma vprašanja in merske napake.
 
Objava raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja.

 

Izdajatelji medijev morajo v medijih, ki so kot taki določeni s predpisi o medijih, volilne oglaševalske vsebine objaviti z navedbo naročnika.

 

Za nadzor nad izvajanjem teh določb je pristojen inšpektorat, pristojen za kulturo in medije.  

 

 

Plakatiranje

 

Zakon zagotavlja enakopravnost organizatorjev pri plakatiranju, zato nalaga lokalnim skupnostim, da del svojih plakatnih mest nameni vsem organizatorjem kampanje brezplačno in pod enakimi pogoji. Hkrati pa je lokalnim skupnostim dopuščeno, da del svojih plakatnih mest da na razpolago organizatorjem le pod določenimi pogoji in proti plačilu.

 

Plakatiranje je mogoče tudi zunaj navedenih plakatnih mest, v primeru, da se organizatorji kampanje dogovorijo z lastniki oziroma upravljavci zemljišč in drugih objektov.

 

ZVRK v drugem odstavku 7. člena določa, da mora biti na plakatih navedena tudi njihova zaporedna številka. Namen te določbe je, da se zagotovi nadzor nad tiskanjem plakatov, saj se na tak način omogoča nadzor nad številom izdelanih plakatov, ki jih mora izvajalec oblikovanja in tiskanja navesti na računu, ki ga izstavi organizatorju volilne kampanje. Glede na navedeno menimo, da morajo biti zaporedne številke plakatov natisnjene (to niso izžrebane številke kandidatov oziroma list!), saj se le na tak način lahko uresničuje namen določbe po zagotavljanju večjega nadzora na tiskanjem plakatov. Poleg zaporedne številke plakatov mora plakat vsebovati še naročnika vsebine plakata, kot to določa drugi odstavek 7. člena ZVRK.

 

Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev kampanje je prepovedano. Za nadzor nad to določbo ZVRK je pristojen Inšpektorat RS za notranje zadeve, za nadzor nad ostalimi določbami ZVRK, ki se navezujejo na plakatiranje v času volilne kampanje pa je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti.

 

V času volilnega molka je prepovedano lepiti in nameščati nove plakate.

 

 

Financiranje volilne in referendumske kampanje
 
Organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke za volilno kampanjo od fizičnih oseb. Prispevki posamezne fizične osebe skupaj za posamezno volilno kampanjo ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati volilne kampanje, razen če ZVRK določa drugače. Pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička, lahko prispevajo prispevke za referendumsko kampanjo.

 

Organizator volilne kampanje lahko pridobi posojilo samo pri bankah in posojilnicah pod enakimi pogoji kot druge osebe. Dano posojilo se ne šteje za financiranje volilne kampanje.

 

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati volilne kampanje, razen če zakon določa drugače. Pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička, lahko prispevajo prispevke za referendumsko kampanjo.

 

Organizator volilne kampanje, ki je fizična oseba, lahko prenese sredstva s svojega transakcijskega računa na poseben transakcijski račun največ v višini desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Organizator volilne kampanje, ki je politična stranka, lahko prenese sredstva s svojega rednega transakcijskega računa na poseben transakcijski račun največ v višini iz 23. člena zakona, odvisno od tega, za katere volitve gre. Prispevek politične stranke in ostali prispevki skupaj ne smejo presegati dovoljenje višine iz 23. člena ZVRK.

 

Prepovedano je financiranje volilne kampanje iz tujine, razen za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament.

 

Politične stranke lahko za financiranje volilne kampanje na podlagi pisnega dogovora prenesejo sredstva s svojega transakcijskega računa na transakcijski račun politične stranke, ki je organizator volilne kampanje za skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata, če te stranke predlagajo skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata. Politična stranka, ki je organizator volilne kampanje, mora celotni prejeti znesek nakazati na poseben transakcijski račun za volilno kampanjo. Stranka, ki je prejela delno povračilo stroškov za volilno kampanjo, lahko s svojega transakcijskega računa v skladu s pisnim dogovorom prenese ta sredstva na transakcijski račun drugih strank iz tega odstavka.

 

 

Stroški volilne kampanje

 

Z ZVRK je določeno, kateri stroški se štejejo za stroške volilne kampanje, ki so ne glede na to, kdaj so nastali oziroma kdaj so bili plačani, vezani na 30 dnevno obdobje, ko poteka volilna kampanja. Prav tako je določena maksimalna višina sredstev, ki jih lahko organizator volilne oziroma referendumske kampanje nameni za posamezne volitve oziroma referendum.

 

 

Poseben transakcijski račun

 

Z ZVRK je določen rok za odprtje in zaprtje posebnega transakcijskega računa, na katerem mora organizator volilne oziroma referendumske kampanje zbrati vsa sredstva ter iz njega poravnati vse stroške volilne kampanje.

 

Organizator volilne kampanje mora najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najkasneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun z oznako ''za volilno kampanjo'' oziroma ''za referendumsko kampanjo'' in pri tem navesti tudi volitve oziroma referendum, za katerega organizira kampanjo. Ne glede na navedeno mora organizator volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno oziroma referendumsko kampanjo preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

 

Liste kandidatov in posamezni kandidati na volitvah predstavnikov v predstavniških in individualnih organih lokalnih skupnosti, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke v različnih lokalnih skupnostih, imajo lahko skupnega organizatorja volilne kampanje.

 

V primeru skupne kandidature imajo predlagatelji lahko samo enega organizatorja volilne kampanje in posledično imajo lahko odprt samo en transakcijski račun za volilno kampanjo. Rok za odprtje volilnega računa se tako izteče pred rokom za vložitev kandidatur in nedopustno bi bilo omejevati pravico kandidatov in predlagateljev, da svojo odločitev o kandidaturi oziroma o vložitvi kandiadature v tem vmesnem času spremenijo. Glede na temeljni namen ZVRK po transparentnem zbiranju in trošenju sredstev za volilno kampanjo morajo predlagatelji skupne kandidature kot skupnega organizatorja volilne kampanje pripoznati tistega organizatorja, ki že ima odprt volilni račun za kandidata, ki je sedaj skupni kandidat. Preostali organizatorji volilne kampanje, ki so že odprli transakcijski račun za volilno kampanjo in kandidature njihovih kandidatov niso bile vložene, pa morajo volilni račun zapreti, saj se le-ta nanaša na neobstoječo volilno kampanjo. Posledično v takšnih primerih, v kolikor še niso nastali stroški volilne kampanje v skladu s 15. členom ZVRK, tudi ni potrebno vlagati poročil o financiranju volilne kampanje na podlagi 18. člena ZVRK.

 

Poseben transakcijski račun je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najkasneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.
 

  

Poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno in referendumsko kampanjo

 

Organizator volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament, predsednika republike ali za referendum na državni ravni ter organizator volilne kampanje za člane v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ali referenduma v lokalni skupnosti mora zaradi zagotavljanja preglednosti izvedbe in učinkovitosti nadzora volilne ali referendumske kampanje najpozneje v 15 dneh po zaprtju posebnega transakcijskega računa poročila o financiranju volilne ali referendumske kampanje predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) preko spletnega portala AJPES.

 

O volilni kampanji se poroča na podlagi Pravilnika o vsebini in obrazcih poročil o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno in referendumsko kampanjo (Uradni list RS, št. 36/14).  

 

Do zagotovitve posredovanja poročil o financiranju volilne in referendumske kampanje preko spletnega portala AJPES so organizatorji kampanje poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno in referendumsko kampanjo posredovali državnemu zboru oziroma predstavniškemu organu samoupravne lokalne skupnosti (občinskemu svetu) in računskemu sodišču na obrazcih, ki so priloge novega pravilnika, v papirni obliki (star način pošiljanja, vendar na novih obrazcih). Tak način posredovanja poročil velja od volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament dalje.

 

Obrazci v wordu

Pravno mnenje - način poročanja (4. 2. 2015)

 

V Uradnem listu RS št. 8/2015 dne 6. 2. 2015 je bila objavljena Odredba o določitvi datuma, od katerega se poročila o financiranju volilne in referendumske kampanje posredujejo preko spletnega portala Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,  ki določa da se poročila o financiranju volilne in referendumske kampanje iz 18. in 19. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13)  od 9. 2. 2015 posredujejo preko spletnega portala AJPES. To pomeni, da od tega datuma dalje velja samo še elektronski način posredovanja poročil preko spletnega portala AJPES. AJPES bo nato omenjena poročila javno objavil na svoji spletni strani. 

 

 

V primeru lokalnih volitev 2014, kjer je šlo za dvoje volitev in posledično za dve volilni kampanji, so organizatorji volilnih kampanj dolžni ločeno poročati o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo za volitve v občinski svet in za volitve župana (tudi če gre za istega organizatorja volilne kampanje).

 

 

Obveščanje o razpisu volitev ali referenduma na lokalni ravni

 

Ker AJPES ne razpolaga s potrebnimi informacijami, ki so osnova za odprtje spletne aplikacije, preko katere organizatorji volilnih kampanj posledično oddajo poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilne kampanje za volitve članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ter za referendumske kampanje za lokalno raven, je nujno potrebno, da pravočasno, in sicer vsaj 10 dni pred izvedbo nameravanih volitev ali referenduma, dobi informacijo o datumu izvedbe volitev oziroma referenduma. V skladu z dogovorom med Ministrstvom za javno upravo in AJPES-om se do sprejetja sprememb zakonodaje (Zakona o volilni in referendumski kampanji) omenjene informacije zbirajo na Ministrstvu za javno upravo.

 

Objavljamo podrobnejša navodila za pripravo informacije, ki so bila v juniju 2015 posredovana predsednikom občinskih volilnih komisij vseh občin Republike Slovenije:

 

- Navodila

Tabela

Tabela podatkov za kampanjo - Vzorec


 

Delno povračilo stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje
 
ZVRK ureja upravičence do delnega povračila stroškov volilne kampanje, pri čemer je njihova višina za volitve v državni zbor, Evropski parlament in predsednika republike določena v samem zakonu, za lokalne volitve pa višino ob upoštevanju omejitev, določenih z zakonom, pred začetkom volilne kampanje določi lokalna skupnost sama.

 

Za referendumsko kampanjo organizatorji nimajo pravice do povračila stroškov.

 

 

Revizija

 

Računsko sodišče RS v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo na podlagi ZVRK pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje. V istem roku lahko Računsko sodišče RS opravi revizijo pri organizatorjih volilne kampanje za referendum na državni ravni ter pri organizatorju volilne kampanje na volitvah za člane predstavniškega in individualno voljenega organa lokalne skupnosti, kot tudi za referendum na lokalni ravni.

 

Z revizijo Računsko sodišče preizkusi višino zbranih in porabljenih sredstev volilne kampanje, ali je organizator volilne kampanje pridobil in uporabil sredstva za volilno kampanjo v skladu z zakonom in ali so podatki, ki jih je organizator volilne kampanje navedel v poročilih iz 18. in 19. člena ZVRK, točni.

 

 

Nadzor

 

Za nadzor nad izvajanjem določb ZVRK, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, je pristojen Inšpektorat za notranje zadeve. Za nadzor določb o volilni kampanji v medijih je pristojen Inšpektorat za kulturo in medije, za nadzor določb o plakatiranju je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti, v delu določb, ki se nanašajo na financiranje, pa je pristojno Računsko sodišče RS. Za odločanje o prekrških s področja volilne in referendumske kampanje, za katere nadzor je pristojno Računsko sodišče, odloča sodišče. Obdolžilni predlog vloži Računsko sodišče RS, za odločanje o prekršku pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.