Skoči na vsebino

VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR

 

Aprila 2017 je bila sprejeta novela ZVDZ-C, na podlagi katere je bila odpravljena  protiustavnost, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo z odločbo iz leta 2007 in se nanaša na ureditev volitev po pošti in protiustavnost, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo z odločbo iz leta 2014, ki se nanaša na volišča dostopna invalidom in glasovanje na teh voliščih s posebej prilagojenimi glasovalnimi napravami za invalide. V skladu z novelo morajo biti invalidom dostopna vsa volišča, odpravljajo se glasovalne naprave in se namesto tega invalidom dodatno omogoča tudi glasovanje po pošti. Prvi odstavek 79.a člena ZVDZ, ki določa, da so vsa volišča dostopna invalidom, se bo začel uporabljati 1. februarja 2018. Slednje pomeni, da bodo morala biti za naslednje državnozborske in lokalne volitve vsa volišča invalidom arhitektonsko dostopna. Na podlagi novele se uveljavlja tudi ustreznejši rok za vlaganje kandidatur in sicer namesto petindvajseti dan, na najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Novela zakona je tudi črtala določbo, da se mora javna volilna propaganda končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja, saj je trajanje volilne kampanje urejeno v Zakonu o volilni in referendumski kampanji. Novela zakona je odpravila tudi nekatere druge pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi in na katere je Državna volilna komisija že nekaj časa opozarjala, mdr. tudi, da so navodila, ki jih izda državna volilna komisija za volilne organe obvezna.

 

Volitve v državni zbor ureja Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17). Zakon ureja materialnopravna vprašanja, zlasti volilno pravico, oblikovanje volilnih enot in organizacijo volitev, kot tudi procesualna vprašanja – zlasti način glasovanja, ugotavljanje izida volitev ter varstvo volilne pravice.

 

Temeljna zakonska načela so:

  • Delitev mandatov po proporcionalnem sistemu, ki pa je korigiran z nekaterimi elementi večinskega sistema. Ti elementi so zlasti glasovanje o posamičnih kandidatih v volilnih okrajih ter določitev praga za vstop v parlament.
  • Poslanci se volijo po volilnih enotah, ki so oblikovane tako, da se v njih na približno enako število prebivalcev voli enako število poslancev.
  • Postopek kandidiranja poteka predvsem v političnih strankah. Upoštevani morata biti volja članov strank in podpora volivcev ali poslancev. Vendar pa zakon omogoča, da liste kandidatov predlagajo tudi volivci.
  • Volivci glasujejo o posameznih kandidatih na listi kandidatov po posameznih volilnih okrajih. Volilne enote se namreč razdelijo na volilne okraje, in sicer na toliko volilnih okrajev, kolikor se v volilni enoti voli poslancev, torej na 11 volilnih okrajev v vsaki volilni enoti. Ne glede na način glasovanja pa niso izvoljeni kandidati po posameznih volilnih okrajih, temveč se glasovi, ki jih dobijo na volitvah, seštevajo v korist liste kandidatov na ravni volilne enote.

 

Vrste volitev


Volitve v državni zbor so lahko splošne, nadomestne, ponovne in naknadne.  

Splošne volitve so tiste, ki jih je treba opraviti, ko se volijo vsi poslanci državnega zbora. V okviru splošnih volitev pa ločimo redne in predčasne volitve. Redne so tiste, ki se izvedejo vsako četrto leto pred potekom mandata. Predčasne volitve pa se opravijo, če se državni zbor razpusti pred potekom redne štiriletne volilne dobe, ki je določena v Ustavi Republike Slovenije.  

V nasprotju s splošnimi volitvami se druge volitve v državni zbor opravijo samo glede posameznih poslancev (nadomestne volitve) ali glede dela volitev (ponovne in naknadne volitve).

 

 

Volilna pravica


Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti, razen osebe, ki mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.  

Pravico voliti uresničuje volivec v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče oziroma, kjer je imel zadnje stalno prebivališče sam ali eden od staršev osebe, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali se o tem sam odloči.  

Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.
Volivci glasujejo osebno in tajno z glasovnicami. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.  

Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.

 

 

Kandidiranje


Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci.
Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti.
Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov.
Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35% od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi.
Kandidacijski postopek poteka pred volilno komisijo volilne enote in Državno volilno komisijo.

 

 

Potrjevanje list kandidatov


Liste kandidatov se predložijo volilni komisiji volilne enote najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja.
Odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov izda volilna komisija volilne enote najpozneje dvajset dni pred dnem glasovanja.

 

 

Volilne enote


Volilne enote so območja, na katera se pred volitvami razdeli celotno območje, na katerem se izvedejo volitve. Pri volitvah v državni zbor se tako razdeli območje celotne države.

 


Ugotavljanje izida volitev


Poslanci se volijo po načelu, da so v državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi. Mandati se delijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države. Uveden je tudi prag za vstop v državni zbor.
V volilni enoti se mandati delijo na podlagi volilnega količnika. Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, kar se zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo. Ne glede na navedeno, tiste liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države tako, da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah.

 

 

Organizacija volitev


Organizacija volitev omogoča tehnično izvedbo volitev. Poglavitno vlogo pri organizaciji volitev imajo volilni organi, ki vodijo in izvajajo volitve. Volitve v državni zbor vodijo državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Za volitve poslancev italijanske in  madžarske narodne skupnosti se imenujeta volilni komisiji posebnih volilnih enot. Neposredno na voliščih pa vodijo volitve volilni odbori, ki se imenujejo za vsake volitve.
Volilne postopke nadzoruje in usklajuje Državna volilna komisija.

 

 

Varstvo volilne pravice


Volilna pravica je kot ena temeljnih političnih pravic varovana s pravnimi sredstvi. Varstvo volilne pravice je v veliki meri namenjeno varstvu svobodi in tajnosti glasovanja ter kontroli nad ugotavljanjem volilnih rezultatov.

Uveljavljanje varstva volilne pravice je zagotovljeno v postopku pred volilnimi komisijami, pred državnim zborom, zagotovljeno pa je tudi sodno varstvo volilne pravice pred sodiščem.

 

 

 

VOLITVE 2018

 

                          

 

ALI VESTE, KJE IN KAKO LAHKO ŠE GLASUJETE?

 

Predstavljamo možnosti oz. načine glasovanja, ki jih imajo volivci na izbiro: predvsem tudi glede alternativnih načinov in alternativnih terminov, ki so na voljo ob glasovanju na rednem volišču na nedeljo. Predstavljamo tudi možnosti za glasovanje iz tujine.

 

GLASOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI

  • A) NA REDNEM VOLIŠČU

Kdaj:V nedeljo na dan glasovanja od 7. do 19. ure.
Kje:Lokacija volišča je zapisana na obvestilu Državne volilne komisije, ki ga po pošti dobimo na naslov stalnega bivališča. Svoje volišče lahko poiščemo tudi  preko spletne aplikacije z vpisom svojega naslova stalnega bivališča – brez poštne številke (npr. Tržaška 21, Ljubljana).
  • B) PREDČASNO GLASOVANJE

Volivec lahko opravi glasovanje PREDČASNO, in sicer v TOREK, SREDO ali ČETRTEK, v tednu pred nedeljo, ki je določena kot dan glasovanja.

 

Kdaj:Torek, sreda in četrtek od 7. do 19. ure.
Kje:

Ne na rednem volišču (ki je navedeno na obvestilu Državne volilne komisije, ki ga prejmete po pošti), ampak na volišču za predčasno glasovanje, ki je praviloma tam, kjer je sedež upravne enote.

 

Kako izvedeti, kje je vaše volišče za predčasno glasovanje?
Seznam volišč za predčasno glasovanje je objavljen na straneh Državne volilne komisije:
http://www.dvk-rs.si/index.php/si/strani/volisca-za-predcasno-glasovanje-volitve-predsednika-2017

Če želimo preveriti lokacijo za svoje volišče, potrebujemo številko svoje volilne enote (VE) in številko svojega volilnega okraja (VO). V aplikacijo enostavno vpišemo naslov svojega stalnega bivališča – brez poštne številke (npr. Tržaška 21, Ljubljana):
http://www.dvk-rs.si/index.php/si/kje-in-kako-volim/volilne-enote

PRIMER:
Izpiše se podatek »VE 4 - 9. volilni okraj«, to pomeni volilna enota 4 in 9. volilni okraj. Na seznamu lokacij volišč za predčasno glasovanje Državne volilne komisije poiščemo v prvem stolpcu »VE:4, OVK:9 in dobimo lokacijo Linhartova 13, Ljubljana (Bežigrad).

  • C) GLASOVANJE IZVEN OKRAJA STALNEGA PREBIVALIŠČA (na t. i. "OMNIA" voliščih)

Volivec lahko glasuje tudi IZVEN OKRAJA SVOJEGA STALNEGA BIVALIŠČA, TOREJ NA DRUGEM VOLIŠČU (t. i. omnia volišče), če o tem pravočasno (vsaj 3 dni prej) obvesti okrajno volilno komisijo.

(npr. volivec iz Kopra želi glasovati v Ljubljani).

 

Predhodno opravilo:

Volivec, ki želi na tak način glasovati, mora o svoji nameri obvestiti okrajno volilno komisijo najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja. Obvestilo lahko pošlje preko portala e-Uprava.


Preko portala enostavno izpolnite vlogo, ki jo oddate/pošljete okrajni volilni komisiji po elektronski pošti, lahko tudi brez digitalnega podpisa.
V vlogi navedete svojo EMŠO in iz seznama t. i. OMNIA volišč izberete tistega, ki vam glede na lokacijo, kjer boste v nedeljo, ustreza.
Na koncu prejmete potrdilo eUprave o oddani vlogi.

Kdaj:V nedeljo na dan glasovanja od 7. do 19. ure.
Kje:Volivec, ki je obvestil okrajno volilno komisijo, da želi glasovati na volišču izven svojega okraja, se na dan glasovanja zglasi na volišču v izbranem okraju.
  • D) GLASOVANJE V TUJINI ZA VOLIVCE, KI IMAJO V RS STALNO PREBIVALIŠČE (v tujini se nahajajo začasno)

Volivci, ki se začasno nahajajo v tujini, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko konzularnih predstavništvih, če to pravočasno sporočijo Državni volilni komisiji.

 

PO POŠTI  

Predhodno opravilo:Za glasovanje na referendumu: volivec, ki želi na tak način glasovati, mora o svoji nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. Obvestilo lahko pošlje preko portala e-Uprava , ki omogoča enostavno oddajo vloge z ali brez digitalnega potrdila.

Za glasovanje na volitvah: volivec, ki želi na tak način glasovati, mora o svoji nameri obvestiti Državno volilno komisjio najpozneje 30 dni pred dnevom glasovanja. Obvestilo lahko pošlje preko portala e-Uprava, ki omogoča enostavno oddajo vloge z ali brez digitalnega potrdila.
Kdaj:Glasovnica mora biti na pošto oddana pred 19. uro na dan glasovanja.
Kje:Tujina.

 

NA DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTVIH (DKP)

Predhodno opravilo:Za glasovanje na referendumu: volivec, ki želi na tak način glasovati, mora o svoji nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. Obvestilo lahko pošlje preko portala e-Uprava , ki omogoča enostavno oddajo vloge z ali brez digitalnega potrdila.

Za glasovanje na volitvah: volivec, ki želi na tak način glasovati, mora o svoji nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje 30 dni pred dnevom glasovanja. Obvestilo lahko pošlje preko portala e-Uprava, ki omogoča enostavno oddajo vloge z ali brez digitalnega potrdila.
Kdaj:V nedeljo na dan glasovanja od 7. do 19. ure po lokalnem času.
Kje:Naslovi Diplomatsko konzularnih predstavništev so objavljeni na spletni strani Državne volilne komisije.
  • Poleg navedenih načinov obstaja še:

- glasovanje na domu zaradi bolezni,
- glasovanje po pošti za invalide in osebe, ki se na dan glasovanja nahajajo v določenih institucijah (npr. bolnici) in
- glasovanje po pošti in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih za državljane RS, ki stalno bivajo v tujini.

 

Več informacij o možnih načinih glasovanja je dostopnih tudi na spletni strani Državne volilne komisije (DVK).

 

 

17. 4. 2018

 

Razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije


Na podlagi  odloka Predsednika Republike Slovenije  bodo predčasne volitve poslancev v Državni zbor RS potekale v nedeljo, 3. junija 2018.

 

Za dan, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 16. april 2018.

 

Državna volilna komisija (DVK) je na svoji spletni strani objavila navodila in rokovnik  ter obrazce za kandidiranje  v zvezi z izvedbo volitev.

 

Kolikor so volivci na podlagi zakona upravičeni glasovati na drug način kot osebno na volišču (npr. na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, po pošti, na »OMNIA« voliščih in glasovanje na domu) lahko volivci Državni volilni komisiji prek portala eUprava   posredujejo vlogo in sicer z ali brez digitalnega potrdila.

 

Ministrstvo za javno upravo je pristojno za sistemsko ureditev volilne in referendumske zakonodaje. V zvezi z izvajanjem Zakona o volilni in referendumski kampanji   (ZVRK) je pristojno za izdajo neobvezujočih mnenj. Najbolj pogosta vprašanja in odgovori v povezavi z ZVRK so objavljena tukaj .

 

Pomembnejši datumi na podlagi ZVRK v povezavi z vodenjem volilne kampanje:


16. 04. 2018 - začetek volilnih opravil – MNZ objavi število volilnih upravičencev v državi
18. 04. 2018 - skrajni rok za odprtje TRR s strani organizatorja volilne kampanje
03. 05. 2018 - skrajni rok, da se DVK sporoči podatke o organizatorju in o TRR
04. 05. 2018 - začetek volilne kampanje
01. 06. 2018 – ob 24. uri zaključek volilne kampanje in začetek volilnega molka
20. 06. 2018 - skrajni rok za odstranitev plakatov in drugih oglaševalskih vsebin s plakatnih
                          mest
04. 10. 2018 - skrajni rok za zaprtje TRR s strani organizatorja volilne kampanje
20. 10. 2018 - skrajni rok za posredovanje poročila o financiranju volilne kampanje
                          prek spletnega portala AJPES.

 

V skladu z  Zakonom o volitvah v državni zbor  (ZVDZ) Državna volilna komisija skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na volilne postopke, usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij in jim daje obvezna navodila v zvezi z izvajanjem ZVDZ ter nadzoruje njihovo delo, predpiše obrazce za izvrševanje ZVDZ in opravlja tudi druge naloge določene v 37. členu ZVDZ. 

 

 

30. 3. 2018

 

Možni načini glasovanja invalidov oziroma oseb s posebnimi potrebami na volitvah

 

Volivci, ki so vpisani v volilni imenik, praviloma glasujejo na volišču v kraju stalnega prebivališča. Poleg tega so po zakonu invalidom in volivcem, ki zaradi invalidnosti, bolezni ali posebnih potreb ne morejo glasovati na volišču, na voljo tudi drugi načini glasovanja. Od maja 2017 lahko invalidi na podlagi zakonodaje tako na volitvah kot tudi na referendumih glasujejo po pošti. Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ) omogoča več različnih načinov glasovanja za invalide oz. osebe s posebnimi potrebami:

 

- glasovanje po pošti (enkratno ali stalno) (81. člen ZVDZ) -  novost od maja 2017
Po pošti lahko glasujejo invalidi, če to sporočijo okrajni volilni komisiji najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Če želi invalid na tak način glasovati stalno, takšno sporočilo z odločbo enkrat posreduje Državni volilni komisiji (najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja).
OBVESTILO o stalnem glasovanju po pošti na območju RS – INVALIDI (posredovati na DVK): Link na eUPRAVO (Volitve, referendumi in politične stranke - Drugi načini glasovanja: https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/volitve-referendumi/posebne-oblike-glasovanja.html

 

- glasovanje na domu pred volilnim odborom (83. člen ZVDZ) za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja;

 

- glasovanje s pomočjo druge osebe (79. člena ZVDZ) -  volivec ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti ali oddati glasovnico, če to zaradi telesne hibe ali nepismenosti ne more storiti sam.

 

Poleg zakonskih možnosti, pa se v praksi izvajajo še naslednji načini glasovanja:


glasovanje neposredno pred zgradbo, v kateri je volišče pred volilnim odborom (na primer volilni odbor izvede glasovanje pred zgradbo, v kateri je volišče, podobno kot pri glasovanju na domu).


uporaba pripomočka za slepe in slabovidne osebe  (šablona, s katero se tem volivcem olajša glasovanje).

 

Več informacij tudi na strani Državne volilne komisije:
http://www.dvk-rs.si/index.php/si/kje-in-kako-volim/glasovanje-na-voliscih-ki-so-dostopna-invalidom

 

 

6. 3. 2018

 

Možni načini glasovanja invalidov oziroma oseb s posebnimi potrebami na volitvah

 

Volivci, ki so vpisani v volilni imenik, praviloma glasujejo na volišču v kraju stalnega prebivališča. Poleg tega so po zakonu invalidom in volivcem, ki zaradi invalidnosti, bolezni ali posebnih potreb ne morejo glasovati na volišču, na voljo tudi drugi načini glasovanja. Od maja 2017 lahko invalidi na podlagi zakonodaje tako na volitvah kot tudi na referendumih glasujejo po pošti. Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ) omogoča več različnih načinov glasovanja za invalide oz. osebe s posebnimi potrebami:

 

- glasovanje po pošti (enkratno ali stalno) (81. člen ZVDZ) -  novost od maja 2017
Po pošti lahko glasujejo invalidi, če to sporočijo okrajni volilni komisiji najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Če želi invalid na tak način glasovati stalno, takšno sporočilo z odločbo enkrat posreduje Državni volilni komisiji (najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja).
OBVESTILO o stalnem glasovanju po pošti na območju RS – INVALIDI (posredovati na DVK):
http://www.dvk-rs.si/files/files/ObrPI-V_stalno_glasovanje_po_pos%CC%8Cti_invalidi.pdf

 

- glasovanje na domu pred volilnim odborom (83. člen ZVDZ) za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja;

 

- glasovanje s pomočjo druge osebe (79. člena ZVDZ) -  volivec ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti ali oddati glasovnico, če to zaradi telesne hibe ali nepismenosti ne more storiti sam.

 

Poleg zakonskih možnosti, pa se v praksi izvajajo še naslednji načini glasovanja:


glasovanje neposredno pred zgradbo, v kateri je volišče pred volilnim odborom (na primer volilni odbor izvede glasovanje pred zgradbo, v kateri je volišče, podobno kot pri glasovanju na domu).


uporaba pripomočka za slepe in slabovidne osebe  (šablona, s katero se tem volivcem olajša glasovanje).

 

Več informacij tudi na strani Državne volilne komisije:
http://www.dvk-rs.si/index.php/si/kje-in-kako-volim/glasovanje-na-voliscih-ki-so-dostopna-invalidom