Skoči na vsebino

VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT

 

Kot članica Evropske unije ima Slovenija pravico in dolžnost sodelovati pri delu vseh organov EU, vendar je sodelovanje pri delu Evropskega parlamenta drugačno od sodelovanja v drugih organih EU, saj je Evropski parlament edini organ EU, ki se oblikuje z neposrednimi volitvami. Evropski parlament torej izvolijo volivci v državah članicah EU.


Sloveniji pripada na podlagi Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati 1. decembra 2009, osem članov v Evropskem parlamentu.


Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP) (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 41/07 – ZVRK, 109/09 in 9/14).


Poslanci iz Slovenije v Evropskem parlamentu se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let.
Leta 2014 je bila sprejeta novela Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, katere glavni namen je bila implementacija Direktive Sveta 2013/1/EU z dne 20. decembra 2012 o spremembi Direktive 93/109/ES v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L št. 26 z dne 26. 1. 2013, str. 27). V skladu s priporočili Evropske komisije o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament (2013/142/EU) je novela zakona določila tudi, da se lahko na volitvah v Evropski parlament v kandidacijskem postopku, na glasovnicah in v volilni kampanji navedene tudi politične povezave nacionalnih političnih strank s političnimi strankami na evropski ravni.

 

 

Volilna pravica

 

Volilno pravico imajo vsi slovenski državljani, ki imajo volilno pravico pri volitvah v državni zbor, kar pomeni pravico voliti in biti izvoljen.  Pravico voliti in biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima, pod pogojem, da mu ni bila odvzeta volilna pravica, in pod pogojem, da je vpisan v evidenco volilne pravice, tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki na dan glasovanja dopolni osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Volilna pravica slovenskih državljanov in volilna pravica državljanov članic Evropske unije sta popolnoma enakovredni in zajemata tako aktivno kot tudi pasivno volilno pravico.
Republika Slovenija državljane članic Evropske unije obvešča o pogojih in podrobni ureditvi za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Sloveniji.

 

 

Kandidiranje

 

Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci.
Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Republike Slovenije.
Na listi kandidatov mora biti vsak spol zastopan z najmanj 40 odstotki.
Kandidacijski postopek v celoti poteka pred Državno volilno komisijo

 

 

Volilne enote


Območje Republike Slovenije je ena sama volilna enota.

 

 

Ugotavljanje izida volitev


Volilni sistem je proporcionalen s preferenčnim glasovanjem. Zato se mandati ne delijo glede na vrstni red, po katerem so kandidati navedeni na kandidatni listi, temveč so s posamezne liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največ preferenčnih glasov. Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov.

 

 

Organizacija volitev

 

Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor, kolikor ni z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament drugače določeno.

 

 

Varstvo volilne pravice

 

Državni zbor potrdi izvolitev poslancev. Proti odločitvi državnega zbora je mogoča pritožba na Ustavno sodišče Republike Slovenije.