Na podlagi drugega odstavka 38. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – UPB1; v nadaljevanju ZJU) je Komisija za pritožbe dne 18.11.2005 sprejela

POSLOVNIK O DELU KOMISIJE ZA PRITOŽBE IZ DELOVNEGA RAZMERJA  PRI VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta poslovnik ureja sestavo, način in postopek dela ter splošne pogoje poslovanja Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Komisija za pritožbe) ter način sodelovanja Komisije za pritožbe z Ministrstvom za javno upravo, ki je, v skladu s deveto točko 173. člena ZJU, pristojno za opravljanje nalog strokovno tehnične pomoči za Komisijo za pritožbe.

2. člen

(1) Sedež Komisije za pritožbe je v prostorih Ministrstva za javno upravo.

(2) Komisija za pritožbe ima svoj pečat, ki je okrogle oblike, s premerom 3 cm in napisom "Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije."

3. člen

(1) Komisija za pritožbe odloča o pritožbah zoper odločitve o pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca pri organih državne uprave, pri pravosodnih organih in pri upravah lokalnih skupnosti, o kršitvah pravic javnih uslužbencev iz delovnega razmerja in o drugih vprašanjih, kadar zakon tako določa, na način in v skladu s pogoji, določenimi s tem Poslovnikom.

(2) Komisija za pritožbe je pristojna za:

- izrekanje o pravnem vprašanju, ki vpliva na odločanje o pravicah oziroma dolžnostih večjega števila javnih uslužbencev v organih

- odločanje o pritožbah zoper upravne odločbe iz javnih natečajev za podelitev štipendij

- odločanje o pritožbah zoper upravni sklep o neizbiri kandidata

- odločanje o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi

- odločanje o pritožbi zoper sklep o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi

- odločanje o pritožbi zoper sklep o začasni odstranitvi od opravljanja dela v zvezi z uvedenim disciplinskim postopkom

- odločanje o pritožbi zoper sklep organa prve stopnje o ugotovitvi disciplinske odgovornosti javnega uslužbenca

- odločanje o pritožbi zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi

- odločanje o pritožbi zoper odločbo o preizkusu ocene državnega izpita iz javne uprave

- odločanje o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje dovoljenja oziroma preklic dovoljenja preverjane osebe (23 a. člen Zakona o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 101/2003)

- sodelovanje z organom prve stopnje pri pripravi odgovorov na tožbe, v primeru upravnih sporov zoper odločitve Komisije za pritožbe

- sodelovanje z državnim pravobranilstvom in organom prve stopnje pri pripravi odgovorov na tožbe, v primeru delovnopravnih sporov zoper odločitve Komisije za pritožbe. 

4. člen

(1) Komisija za pritožbe pri svojem delu odloča na podlagi in v mejah Ustave Republike Slovenije, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih podpisov, ki veljajo na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Komisija za pritožbe pri svojem delu ravna v skladu z načelom strokovnosti in častnega ravnanja.

(3) Komisija za pritožbe je pri svojem delu samostojna.

5. člen

(1) Komisija za pritožbe je dolžna aktivno sodelovati z ostalimi državnimi organi, z namenom zagotavljanja varstva zakonitosti postopkov, v zvezi s pravicami javnih uslužbencev.  

(2) Komisija za pritožbe je dolžna Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev obveščati o vseh primerih večjega obsega kršitev pravic iz delovnih razmerij pri državnih organih; in sicer:

- kadar je mogoče ugotoviti sistematične kršitve pravic iz delovnih razmerij

- kadar je mogoče ugotoviti ponavljajoče se lažje kršitve pravic iz delovnih razmerij

- o vsaki kršitvi pravic iz delovnih razmerij, ki ima težje posledice za javnega uslužbenca ali zmanjšanje ugleda organa.

II. SESTAVA KOMISIJE ZA PRITOŽBE

6. člen

(1) Komisijo za pritožbe sestavljajo predsednik in člani, ki jih imenuje Vlada RS, v skladu s določbami in po postopku iz 36. člena ZJU. 

(2) Predsednik Komisije za pritožbe mora biti univerzitetni diplomirani pravnik, z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.

(3) Člani Komisije za pritožbe morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj pet let delovnih izkušenj.

7. člen

(1) Predsednik in člani Komisije za pritožbe, opravljajo delo v statusu uradnika in so v delovnem razmerju pri organu, ki jih je predlagal.

(2) Predsednik in člani Komisije za pritožbe so za svoje delo upravičeni do plačila, dogovorjenega z medsebojnimi Sporazumi o načinu financiranja dela predsednikov in članov Komisije za pritožbe, ki se sklene med Komisijo za pritožbe in predstojniki organov, katerih zaposleni so člani Komisije. Nagrada članom Komisije za pritožbe se izplača iz obsega proračunskih sredstev za stroške organa, na katerega se nanaša Sporazum.

8. člen

(1) Predsednik ali član komisije za pritožbe se predčasno razreši z upravno odločbo, če:

- to sam zahteva

- če svojih nalog ne opravlja ali jih opravlja v nasprotju z določbami ZJU, drugimi pravnimi predpisi in Poslovnikom Komisije za pritožbe

- ali če mu je bil v času delovanja v Komisiji za pritožbe z dokončnim sklepom izrečen katerikoli disciplinski ukrep.

(2) O razrešitvi odloča organ, ki je pristojen za imenovanje predsednika oziroma člana komisije za pritožbe.

(3) Zoper odločbo o razrešitvi ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

III. POSTOPEK SPREJEMANJA POSLOVNIKA KOMISIJE ZA PRITOŽBE

9. člen

(1) Predsednik Komisije za pritožbe osnutek Poslovnika Komisije za pritožbe posreduje v elektronski obliki vsem članom Komisije za pritožbe, ki lahko v 8 dneh po prejetju predloga Poslovnika podajo svoje pripombe k predlogu.

(2) Vse manjše spremembe Poslovnika se usklajujejo po elektronski pošti, v skladu s določbami Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000 in 30/2001; v nadaljevanju ZEPEP), razen če več kot 1/3 članov Komisije za pritožbe preko elektronske pošte zahteva obravnavo predlaganih sprememb Poslovnika na obči seji Komisije za pritožbe.

(3) Komisija za pritožbe opravlja svoje delo v skladu s tem Poslovnikom, ki ga sprejme večina vseh članov Komisije za pritožbe, s soglasjem poslanim po pošti ali telegrafu ali s soglasjem posredovanim preko elektronske pošte, v skladu z določbami ZEPEP oziroma na obči seji Komisije za pritožbe.

IV. PREDHODNI POSTOPEK PRED SEJO IN OBRAVNAVO SENATA KOMISIJE ZA PRITOŽBE

10. člen

(1) Pritožba zoper pravne akte, za katero odločanje je na drugi stopnji pristojna Komisija za pritožbe  se vloži ali pošlje po pošti neposredno organu prve stopnje. Če je pritožba izročena ali poslana Komisiji za pritožbe kot organu druge stopnje, jo ta takoj pošlje organu prve stopnje.

(2) Če prvostopni organ spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, mora pritožbo skupaj z urejenim spisom nemudoma poslati Komisiji za pritožbe na naslov: KOMISIJA ZA PRITOŽBE, Erjavčeva 15, Ljubljana oziroma na elektronski naslov gp.mju@gov.si.

(3) Hkrati s pritožbo in celotnim spisom v konkretni zadevi mora prvostopni organ posredovati Komisiji za pritožbe svoje mnenje o pritožbi.

(4) Komisija za pritožbe odloči o pritožbi takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je prvostopni organ prejel popolno pritožbo. Če organ prve stopnje odstopi pritožbo Komisiji za pritožbe tik pred iztekom roka za odločanje o pritožbi ali po preteku 30 dni od dneva vložitve pritožbe Komisija za pritožbe odloča o pritožbi javnega uslužbenca, hkrati pa obvesti Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev o tovrstni kršitvi organa prve stopnje.

V. DELOVANJE KOMISIJE ZA PRITOŽBE

11. člen

(1) Komisija za pritožbe odloča v senatu treh članov. Senat sestavljajo predsednik senata in dva člana. Predsednik senata mora biti univerzitetni diplomirani pravnik, z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.

(2) O pritožbi zoper sklep o razveljavitvi na podlagi 76. člena ZJU, Komisija za pritožbe odloča v spremenjeni sestavi.

(3) Sestavo senata določi predsednik Komisije za pritožbe.

(4) Seje Komisije za pritožbe se glede na obseg dela praviloma sklicujejo najmanj enkrat tedensko.

(5) Senat Komisije za pritožbe sprejema odločitve na sejah, lahko tudi na obravnavah.

12. člen

(1) Senat Komisije za pritožbe sprejema svoje odločitve na seji Komisije za pritožbe, kadar za sprejetje odločitve ni potrebno razpisati obravnave.

(2) Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje predložen članom senata vsaj pet dni pred sejo.

(3)  Izjemoma se lahko na dnevni red brez gradiva ali z nepopolnim gradivom uvrsti zadeva, za katero predsednik Komisije za pritožbe oceni, da je nujna, ali ki jo je treba rešiti v predpisanem roku.

(4) Predsednik ali član senata lahko predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji.

(5) Če je sklicana nujna seja, ki ni predvidena z razporedom dela, se dnevni red lahko predlaga, gradivo pa predloži na sami seji.

(6)  Na seji so poleg predsednika in članov senata prisotni poročevalci.

(7) Pri posameznih točkah dnevnega reda so lahko na seji prisotni tudi drugi strokovnjaki, za katere tako odloči predsednik senata na predlog poročevalca.

13. člen

(1) Sejo senata vodi in za red na njej skrbi predsednik senata.

(2) Predsednik najprej ugotovi sklepčnost senata. Če na seji niso prisotni vsi trije člani senata, se seja preloži.

(3) Po ugotovitvi sklepčnosti se odloča o predlaganem dnevnem redu seje. Pri tem senat najprej odloči o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, o predlogih za razširitev dnevnega reda in o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnavanja zadev. O predlogih odloči senat z večino glasov članov senata.

(4) Po sprejetju odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik senata na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. O dnevnem redu odloči senat z večino glasov članov senata.

14. člen

(1) O zadevi, ki je predmet postopka, odloči senat Komisije za pritožbe na seji, na podlagi pisnega ali ustnega poročila poročevalca.

(2) Poročilo za obravnavanje zadeve pred senatom Komisije za pritožbe pripravi poročevalec, ki je lahko član Komisije za pritožbe oziroma druga oseba, ki jo za vsako zadevo posebej določi vodja Sektorja za podporo Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, odgovoren za pripravo gradiv seje.

(3) Če poročevalec ne predlaga drugače, obravnava senat posamezno zadevo tako, da poročevalec predloži poročilo ali osnutek odločitve članom senata, ki lahko sklene, da bo na enak način odločal tudi v drugih primerih, ki temeljijo na enaki dejanski in pravni podlagi. 

(4) Pred sejo senata poročevalec v zahtevnejših zadevah izdela pisno poročilo, če tako oceni poročevalec ali če tako na seji zahteva kateri izmed članov senata. V tem primeru poročilo  obsega kratek pregled obstoja procesnih predpostavk, predstavitev dotedanje prakse Komisije za pritožbe, prikaz primerjalnopravnih podatkov, predstavitev tuje in domače pravne teorije, argumente za in proti nakazanim možnim rešitvam ter drugo, kar je potrebno za odločitev senata.

(5) Poročilo lahko vsebuje tudi predlog, ali naj se razpiše javna obravnava, ter praviloma tudi predlog odločitve o zadevi.

15. člen

(1) Če več pritožnikov vloži pritožbo, v zvezi s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, zoper isti organ, pri čemer se vsebina pritožbe opira na isto pravno in podobno dejansko podlago, in je za odločitev pristojna Komisija za pritožbe, lahko senat, na predlog poročevalca, s sklepom vse vloge združi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.

(2) Če pritožnik v svoji pritožbi uveljavlja različne zahtevke, pri čemer Komisija za pritožbe ni pristojna za odločanje o vseh zahtevkih, senat na predlog poročevalca s sklepom zahtevke, za katere je Komisija za pritožbe pristojna za odločanje, izloči zaradi ločenega obravnavanja in odločanja.

(3) Izločeni zahtevki se lahko vpišejo kot samostojne zadeve ali pa se, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, združijo z drugo zadevo.

(4)  O zahtevkih, za katere Komisija za pritožbe ni pristojna za odločanje, odstopi zadevo v reševanje pristojnemu organu.

16. člen

(1) Javno obravnavo razpiše predsednik senata na lastno pobudo ali na predlog poročevalca, v primerih, kadar je za sprejetje odločitve potrebna širša obravnava.

(2) Udeleženci postopka se povabijo na obravnavo s pisnim vabilom tako, da prejmejo vabilo najmanj osem dni pred obravnavo. V posameznih primerih lahko predsednik senata odredi krajši rok.

(3) Vabilu se priložijo kopija pritožbe ter kopija odgovora na pritožbo in druge potrebne priloge, če ni bilo to gradivo poslano udeležencu že med pripravljalnim postopkom.

(4) Poleg udeležencev postopka lahko senat odloči, da bo na javno obravnavo povabil tudi druge osebe, ki lahko prispevajo k razjasnitvi dejanskih vprašanj v zadevi, ki je predmet postopka. V takšnem primeru senat odloči tudi, kateri deli spisa se tem osebam pošljejo skupaj z vabilom.

17. člen

(1) Na začetku javne obravnave predsednik senata navzoče seznani z vsebino zadeve, ki je predmet javne obravnave, ugotovi, ali so prišli vsi povabljeni in udeležence opozori, naj se v svojih navedbah omejijo le na tisto, kar senatu ni znano iz njihovih vlog.

(2) Za vzdrževanje reda med javno obravnavo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

18. člen

(1) Posvetovanje in glasovanje o odločitvi v zadevi, ki je predmet javne obravnave, se opravi po zaključeni obravnavi, v navzočnosti predsednika, članov senata in poročevalca. Pisna odločba oziroma sklep izide pisno v 30 dneh po opravljeni obravnavi. 

19. člen

(1) V primeru odločanja o pravnem vprašanju, ki vpliva na odločanje o pravicah in dolžnostih večjega števila javnih uslužbencev v organih izda senat Komisije za pritožbe pisno mnenje v 30 dneh po končani obravnavi.

(2) Pred obravnavo senat preizkusi ali ima pobuda reprezentativnega sindikata o izreku o pravnem vprašanju, večji vpliv na odločanje o pravicah in dolžnostih večjega števila javnih uslužbencev v organih in ali so izpolnjene procesne postavke za izrek o pravnem vprašanju, v skladu z ZJU.

(3) Predsednik senata določi seznam zunanjih strokovnjakov, ki se jih povabi na obravnavo.

20. člen

(1) Predsednik Komisije za pritožbe na lastno pobudo ali na pobudo 3 članov Komisije za pritožbe skliče občo sejo Komisije za pritožbe, na kateri člani Komisije za pritožbe obravnavajo:

- spremembe Poslovnika Komisije za pritožbe

- smernice delovanja Komisije za pritožbe

- pripombe in kritike glede delovanja Komisije za pritožbe.

(2) Predsednik Komisije za pritožbe na občo sejo lahko povabi reprezentativne sindikate in zunanje strokovnjake.

VI. ODLOČANJE KOMISIJE ZA PRITOŽBE

21. člen

(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda predsednik senata da besedo poročevalcu, za njim pa članom senata. Potem, ko zadnji pove svoje mnenje o zadevi, predsednik lahko da besedo pri obravnavani točki tudi prisotnemu strokovnjaku.

(2) V razpravi daje predsednik senata besedo članom senata in strokovnjakom po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi, pri čemer imajo predsednik in člani senata prednost.

(3)  Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, zaključi razpravo.

 22. člen

(1) Po zaključeni razpravi o točki dnevnega reda da predsednik na glasovanje predlog osnutka odločbe ali sklepa, ki vsebuje izrek in njegovo polno obrazložitev ali samo izrek sklepa, v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti.

23. člen

(1) Predsednik senata lahko sejo prekine in določi, kdaj se bo nadaljevala.

(2) Če senat Komisije za pritožbe o posamezni obravnavani zadevi dnevnega reda ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, lahko z večino glasov članov senata sklene, da se odločanje o njej preloži na eno od naslednjih sej.

(3) Predsednik zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

24. člen

(1) O seji senata se sestavi zapisnik.

(2) V zapisnik seje se vpiše izrek odločbe ali sklepa. Vpiše se tudi izid glasovanja, in sicer tako, da se vpišejo imena članov senata, ki so glasovali proti sprejeti odločitvi. V zapisnik se vpisujejo tudi procesni in drugi sklepi, na predlog člana senata pa tudi drugi zaznamki.

(3)  Ne glede na navedeno je pri odločanju o disciplinski odgovornosti izrek sklepa sestavni del posebnega zapisnika o posvetovanju in glasovanju, ki je shranjen v posebni zapečateni kuverti.

(4) Zapisnik seje senata podpišeta predsednik senata in zapisnikar.

(5) Določba drugega odstavka tega člena se uporablja tudi za zapisnik o izvajanju dokazov in drugih dejanj v pripravljalnem postopku, če predsednik senata ne odredi, da se o tem napravi samo zapis.

25. člen

(1) Odločba in sklep vsebujeta uvod, izrek, obrazložitev ter navedbo pravne podlage za odločanje in navedbo o sestavi senata, v kateri je bila odločitev sprejeta.

(2) V uvodu odločbe ali sklepa se navede, v kakšnem postopku je bila odločitev sprejeta, imena pritožnikov ter njihovih zastopnikov in pooblaščencev ter datum javne obravnave, če je bila ta opravljena, in datum seje, na kateri je bila odločitev sprejeta.

(3) Izrek vsebuje odločitev o zahtevi pritožnika, načinu izvršitve odločbe ali sklepa ter odločitev o stroških postopka, če so bili priglašeni.

(4) V obrazložitvi se navede povzetek navedb udeležencev v postopku in razloge za odločitev senata Komisije za pritožbe.

(5) Če se obrazložitev odločitve sklicuje na razloge, vsebovane v obrazložitvi starejše odločitve, se ta priloži odločitvi, ki se vroči udeležencem v postopku.

26. člen

(1) Za pravilno vročanje in morebitno objavo odločb in sklepov skrbi poročevalec.

(2) Ko je odločba ali sklep odpravljen udeležencem v postopku, je odločitev senata Komisije za pritožbe javna in obvezuje Komisijo za pritožbe.

(3) Odločba ali sklep, ki ga sprejme senat, se objavita na spletni strani Ministrstva za javno upravo, če tako sklene senat Komisije za pritožbe. Odločba ali sklep se objavi v obliki, ki namesto imen in krajev vsebuje namišljene začetnice.

27. člen

(1) Pomote v odločbah in sklepih, ki so bili sprejeti na seji, se popravijo s sklepom, ki ga izda predsednik tistega senata, ki je odločal o konkretni zadevi. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem pa se vroči prepis sklepa.

(2) Če sta bila odločba ali sklep že objavljena, se na enak način objavi tudi sklep o popravku.

VII. STROKOVNO  DELO ZA KOMISIJO ZA PRITOŽBE

28. člen

(1) Za strokovno – tehnična opravila za Komisijo za pritožbe je zadolženo Ministrstvo za javno upravo.

(2) Obseg strokovno – tehničnih opravil, za katere je zadolženo Ministrstvo za javno pravo obsega:

- pripravo strokovnih gradiv za delovanje senata

- priprava osnutkov odločb in sklepov ter mnenj, ki jih zavzema Komisija za pritožbe pri Vladi RS.

VIII. KONČNA DOLOČBA

29. člen

(1) Evidenca odločitev Komisije za pritožbe zoper odločitve o pravicah ali obveznostih se vodi na sedežu Komisije za pritožbe .

(2) Poslovnik Komisije za pritožbe prične veljati neposredno po podpisu Poslovnika s strani predsednika Komisije za pritožbe.

(3) Z dnem pričetka veljavnosti tega Poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, št. 0090-8/2004, z dne 21.04.2004.

Številka: 0132-9/2005

Datum: 18.11.2005

                                        Marko KROMAR, univ.dipl.prav.

PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PRITOŽBE