Skoči na vsebino

ČEZMEJNO SODELOVANJE OBČIN

 

Čezmejno sodelovanje samoupravnih lokalnih skupnosti ima v Evropi že dolgo tradicijo. Svet Evrope je že leta 1980 s sprejetjem t.i. Madridske konvencije z dodatnimi protokoli (Evropska okvirna konvencija o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti) utrl pot oblikovanju določenim tipskim oblikam čezmejnega sodelovanja občin in regij (čezmejno sodelovanje (transfrontier co-operation) ali prekomejno sodelovanje (interterritorial co-operation), odvisno ali gre za sodelovanje dveh partnerjev ob državni meji ali ne. Tudi Evropska unija je na področju čezmejnega sodelovanja lokalnih oblasti zelo aktivna, posebej zato, ker za to dejavnost zagotavlja močne finančne spodbude. Spomnimo na Phare in Interreg programa, ki ju slovenska javnost pozna še iz obdobja, preden je Slovenija postala članica EU. Od sprejetja Lizbonske strategije leta 2000 se je v EU uveljavil pojem teritorialne kohezije (territorial cohesion). Pojem evropsko teritorialno sodelovanje označuje čezmejno, tansnacionalno  in medregionalno sodelovanje, predvsem prvo pa je zanimivo za slovenske občine.

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS)

EZTS je torej le ena od oblik čezmejnega sodelovanja občin in regij, ki pa ima vsaj štiri posebnosti. Prvič, ta pravni instrument velja le za občine in širše samoupravne lokalne skupnosti držav članic EU, izjemoma tudi za tiste iz držav kandidatk oziroma držav, ki mejijo na meje EU. Uredba določa pogoje in načine ustanovitve EZTS, opredeljuje cilje, sestavo EZTS, način ustanovitve, pridobitev pravne osebnosti, nadzor nad upravljanjem javnih sredstev, naloge, ustanovne akte (konvencijo in statut), organizacijo EZTS, proračun, likvidacijo, plačilno nesposobnost, ustavitev plačil in odgovornost, opredeljuje javni interes, prenehanje delovanja EZTS in pristojnosti v pravnih sporih EZTS s tretjimi osebami. Drugič, država članica na podlagi vloge predlagatelja z odločbo odobri članstvo in s tem ustanovne akte za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Tretjič, EZTS je pravna oblika, ki pridobi status pravne osebe. Poleg pravne osebnosti, ki omogoča oblikovanje neke vrste sekretariata s transakcijskim računom, pečatom in zaposlenimi, uredba predpisuje še obvezna organa, ki ju morajo oblikovati partnerji (skupščina in direktor), način finančnega poslovanja in nadzor nad njim in razmerje do nadzornih organov države, v kateri je sedež EZTS.  V ustanovnih aktih določijo ustanoviteljice naloge EZTS, ki obsegajo tako izvajanje projektov kot programov, ki jih sofinancira EU v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, kot tudi projektov, ki jih EZTS financira s sredstvi članic. In četrtič, pomembna novost EZTS je še, da  omogoča možnost vključevanja več institucionalnih ravni (lokalnih, regionalnih in državnih oblasti) v eno samo strukturo (t.i. multi level governance). Ta rešitev prispeva k hitrejšemu usklajevanju projektov takrat, kadar gre za večje čezmejne projekte, ki presegajo občinske meje in finančne kapacitete ter predvsem njihove pristojnosti.

 

Članice EZTS so Mestna občina Nova Gorica in Občina Šempeter-Vrtojba (EZTS GO), Občina Lendava, Občina Moravske Toplice in Mestna občina Ptuj (PANNON EZTS), Občina Dobrovnik (MASH EZTS), Občina Lendava (EZTS MURABA), Občina Bled in Občina Bohinj (EZTS ALPINE PEARLS).