Skoči na vsebino

MEDOBČINSKO SODELOVANJE

Medobčinsko sodelovanje pri izvrševanju občinskih pristojnosti se pojavlja v različnih oblikah: v neformalnem, v pogodbenem  sodelovanju ali v institucionalizirani obliki. Razlogi za medobčinsko sodelovanje so večplastni. Kongres lokalnih on regionalnih oblasti pri Svetu Evrope je leta 2007 ugotovil, da k intenziviranju medobčinskega sodelovanja v Evropi prispeva več. Prvič, razvoj medobčinskega sodelovanja je povezan predvsem s problemom razdrobljenosti občin, majhnosti občin in razpršenega prebivalstva. V več državah igra medobčinsko sodelovanje ključno vlogo v organizaciji lokalnih oblasti zaradi velikega števila majhnih občin, tudi v državah, ki nimajo tradicije medobčinskega sodelovanja. Drugič, zlasti manjše občine imajo težave pri izvajanju javnih storitev, ki so bolj zapletene v tehničnem in dražje v finančnem smislu. Občine tako s sodelovanjem združujejo kadrovske, finančne in organizacijske vire, da bi ustvarili sinergijo in optimizirale ekonomijo obsega. Pogosto gre za javne službe, ki že po definiciji presegajo geografske meje občin. Tretjič, lokalni finančni viri so nezadostni, občine pa nimajo vedno usposobljenega osebja, zagotavljanje javnih storitev je vseskozi pod pritiskom večje učinkovitosti. Mnogi poudarjajo potrebo po učinkovitem upravljanju in razvoju novih, domiselnih oblik opravljanja javnih storitev, kjer prav medobčinsko sodelovanje omogoča optimalno uporabo javnih sredstev. Četrtič, zaradi istih razlogov se zdi, da je medobčinsko sodelovanje pri izvajanju javnih storitev za prebivalce politično sprejemljivejša rešitev, kot pa načrti za teritorialno reorganizacijo oziroma zmanjševanje števila občin.  Slednje vedno znova naleti na ostro nasprotovanje prebivalcev in lokalnih funkcionarjev.  V nekaterih primerih je prav medobčinsko sodelovanje uvod v združevanje občin. Petič, nekatere države imajo težave zaradi posebnih naravnih značilnosti (npr. hribovita Norveška, Grčija s številnimi otoki), ki jih je mogoče z medobčinskim sodelovanjem učinkovito premagovati. In šestič, razlog za medobčinsko sodelovanje je v nekaterih primerih tudi ta, da so regionalne ravni oblasti prevelike ali pa jih sploh ni.

V Evropi poznamo tri glavne modele medobčinskega sodelovanja:

•    visoko formaliziran model, katerega oblike sodelovanja temeljijo na javnem pravu, s konkretnimi javnimi subjekti, z vnaprej določenimi osnovnimi storitvami in ustreznimi vodstvenimi strukturami. Državni nadzor, tako finančni kot pravni, je dobro razvit. Oblike medobčinskega sodelovanja in pravni okviri so precej podrobni.
•    fleksibilen model, ki temelji na avtonomiji občin, ki se pragmatično povezujejo z drugimi občinami in prosto izbirajo vsebine in oblike tega sodelovanja. Ta model temelji na oblikah kot so zveze, združenja ali skupna podjetja na podlagi zasebnega prava. Večina pravil sodelovanja je določena s statuti in ustanovnimi akti. 
•    tretji model je kombinacija prvih dveh, kamor sodi večina držav, ki imajo razvito medobčinsko sodelovanje.

Pravne podlage za medobčinsko sodelovanje opredeljuje 10. člen Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), ki določa pravico lokalnih oblasti do združevanja. Lokalne oblasti imajo pri izvajanju svojih pooblastil pravico sodelovati in v okviru zakona oblikovati konzorcije z drugimi lokalnimi oblastmi za izvajanje nalog skupnega pomena. Vsebinsko podobno rešitev določa 6. člen Zakona o lokalni samoupravi, ko pravi, da občine med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen ustanavljajo zveze, lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove. Zakon o lokalni samoupravi določa tri oblike za medobčinsko sodelovanje:

•    organ skupne občinske uprave  (člen 49 a, b, c, č in d),
•    organ skupnega upravljanja javnih zavodov javnih podjetij, javnih skladov in javnih agencij (člen 61) in
•    interesna zveza občin (člen 86).

 

Organ skupne občinske uprave
Organ skupnega upravljanja
Interesna zveza občin