Skoči na vsebino

SODELOVANJE PREBIVALCEV PRI ODLOČANJU

 

V skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) se med drugim uresničuje tudi pravica občanov do sodelovanja pri sprejemanju odločitev v občini.  Temeljni pravni akt na področju lokalne samouprave je Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Na Tretjem vrhu držav članic SE v Varšavi leta 2005 je bila sprejeta odločitev o iskanju novih oblik sodelovanja občanov na lokalni in regionalni ravni. Rezultat tega je Dodatni protokol k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti (v nadaljnjem besedilu: dodatni protokol), ki je namenjen nadaljnjemu utrjevanju vloge sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni. Dodatni protokol je Slovenija ratificirala leta 2011. Dodatni protokol vsebuje določbe o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti, ukrepih za uresničevanje te pravice, oblasteh, na katere se protokol nanaša, ozemeljski veljavnosti, podpisu in začetku veljavnosti ter odpovedi pogodbenice. Ukrepe za uresničevanje pravice do sodelovanja, opredeljene v 2. členu dodatnega protokola, v Sloveniji večinoma že izvajamo. Ti ukrepi so že zajeti v ZLS (v nadaljnjem besedilu: dodatni protokol), ki je namenjen nadaljnjemu utrjevanju vloge sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni. Dodatni protokol je Slovenija ratificirala leta 2011. Dodatni protokol vsebuje določbe o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti, ukrepih za uresničevanje te pravice, oblasteh na katere se protokol nanaša, ozemeljski veljavnosti, podpisu in začetku veljavnosti ter odpovedi pogodbenice. Ukrepe za uresničevanje pravice do sodelovanja, opredeljene v 2. členu dodatnega protokola, v Sloveniji večinoma že izvajamo. Ti ukrepi so že zajeti v ZLS (posvetovanja, lokalni referendumi, obravnavanje predlogov za delovanje lokalnih oblasti in lokalnih javnih služb), zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (postopki za dostop do uradnih dokumentov, spodbujanje uporabe komunikacijskih tehnologij – obvezna spletna stran občine) in zakonu, ki ureja volilno pravico (zadovoljevanje potreb ljudi, ki se srečujejo s posebnimi ovirami pri sodelovanju). Vendar pa samo tradicionalne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini ne zagotavljajo uresničevanja pravice »poskušati določiti ali vplivati na izvajanje pooblastil in odgovornost lokalne oblasti« kot pravico sodelovanja občanov na lokalni ravni vsebinsko opredeljuje dodatni protokol. Uresničevanje te vsebine je mogoče z modernejšimi in manj formaliziranimi oblikami sodelovanja. Zaradi implementacije dodatnega protokola bo treba v prihodnje določiti pristojnost za načrtovanje, izvajanje in nadzor nad izvajanjem sodelovanja občanov v lokalni samoupravi.

Poleg dodatnega protokola sta v vidika sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni pomembna še Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki zagotavlja transparentnost delovanja javnih oblasti ter Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije o normativni dejavnosti (ReNDej), ki med drugim postavlja smernice za sodelovanje s strokovno in drugimi zainteresiranimi javnostmi.

 

Ministrstvo za javno upravo je leta 2008 pripravilo Priročnik za načrtovanje in vodenje procesov sodelovanja javnosti. Namenjen je javnim oblastem na vseh ravneh, njegova vsebina pa je zelo praktično in uporabno orodje za občinska vodstva pri načrtovanju sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov in drugih odločitev.  RazlogiSmernice za vključevanje deležnikov v pripravo predpisov in Priročnik za načrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov iz leta 2015 so dodatna uporabna gradiva.

 

Služba za lokalno samoupravo je pripravila priporočila in obrazce za izvedbo procesa zakonodajna sled, objavljeno 21.9.2017

Zakonodajna sled (angl. legislative footprint) je izraz, ki ga slovenska zakonodaja sicer ne pozna, se pa je uveljavil kot pojem, ki pomeni sledljivost predlogov sprememb predpisov, uporablja pa se tako za državno kot za lokalno raven. Pri pripravi priporočil nas je vodila misel, da je potrebno občinam pripraviti kar najbolj uporabna navodila na področju zagotavljanja večje transparentnosti v postopku sprejemanja občinskih predpisov, s katerimi se omogoča vpogled v celoten proces sprejemanja predpisa. Pomembno namreč je, da imajo občani pravico vedeti kdo vpliva na predpise. Priporočila občinam za izvedbo procesa zagotavljanja zakonodajne sledi pri pripravi predpisov je Služba za lokalno samoupravo vsem občinam posredovala v juniju mesecu 2017.

Priporočila

 

Smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini,objavljeno 21.9.2017

V sodelovanju med Ministrstvom za javno upravo, Skupnostjo občin Slovenije, CNVOS in regionalnimi stičišči nevladnih organizacij so septembra 2017 nastale Smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini. Izdelane so bile z namenom, da občinam služijo kot temeljno orodje za učinkovitejše vključevanju občank in občanov pri sprejemanju vseh pomembnih odločitev v občini. Vključevanje občanov v procese odločanja občini ne prinaša samo boljših ukrepov ali sprememb, ker so občani najboljši vir informacij, ampak pripomore tudi k lažjemu uvajanju sprejetih ukrepov ali sprememb, hkrati pa veča zaupanje občanov v delo občine. Smernice enostavno, hitro in pregledno ponujajo ključne korake ter odgovore na vprašanja, ki se pojavijo med posvetovanji, pa naj gre za odločanje o odloku, strategiji razvoja občine, prostorskem načrtu ali proračunu, ne glede na velikost občine.