Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada na 14. redni seji tudi o Drugem vmesnem poročilu izvajanja t. i. protikorupcijskega programa ukrepov

Med točkami, ki so v pristojnosti Ministrstva za javno upravo, so bile danes na seji vlade med drugim obravnavane tudi točke glede uresničevanja Dogovora o višini povprečnine za leto 2019 ter o predlogu varuhinje človekovih pravic glede dodeljevanja novih radijskih frekvenc, na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata za javni sektor je Vlada na predlog ministra za javno upravo ponovno imenovala Lidijo Apohal Vučković sprejela pa je tudi Drugo vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017 - 2019.

 

Vlada je na današnji seji sprejela Drugo vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019 ter naložila nosilcem ukrepov iz programa, da nadaljujejo z aktivnostmi za izvedbo ukrepov v okviru določenih rokov. Vlada ob tem nalaga Ministrstvu za javno upravo, ki je bilo določeno za koordinatorja izvedbe programa, da pripravi in v obravnavo Vladi predloži tudi tretje vmesno poročilo o izvajanju programa (za obdobje od 1. 7. 2018 do 30. 4. 2019) ter končno poročilo o izvajanju programa (za obdobje od 1. 5. 2019 do 31. 12. 2019). Podatke o izvedenih aktivnostih ter izvedenih ukrepih pa naj nosilci izvedbe ukrepov za potrebe poročila posredujejo ministrstvu.

 

Po sprejetju Programa Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti za obdobje 2017–2019, ki je bil sprejet 8. junija 2017, je vlada 1. marca 2018 sprejela tudi že prvo vmesno poročilo o njegovem izvajanju. Pristojna resorna ministrstva kot izvajalci ukrepov tudi v sodelovanju z drugimi deležniki (nevladnimi organizacijami, Komisijo za preprečevanje korupcije in drugimi) izvajajo aktivnosti za izvedbo ukrepov na štirih področjih ukrepanja:

- utrjevanje in dvig ozaveščenosti javnih uslužbencev in funkcionarjev na področju integritete in transparentnosti delovanja,
- javne finance – upravljanje in nadzorni mehanizmi,
- transparentnost, gospodarnost in učinkovitost pri porabi javnih sredstev ter
- povečanje transparentnosti in učinkovitosti pri pripravi predpisov ter vodenju postopkov.

Aktivnosti za izvedbo ukrepov v pretežni meri potekajo po predvideni časovnici ter v smeri izpolnitve predvidenih ciljev.

 

Tudi drugo vmesno poročilo, ki ga je vlada sprejela na današnji seji,  izkazuje stalno prizadevanje nosilcev izvedbe ukrepov za njihovo uresničitev in dosego zastavljenih ciljev. V obdobju od januarja 2018 do konca junija 2018 so bili  dokončno izvedeni štirje ukrepi, in sicer:

- II.6 – povečanje transparentnosti in krepitev integritete poslovnega okolja (izvajalec: Ministrstvo za pravosodje), pri čemer je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru sprejet že septembra 2017, aprila 2018 pa je AJPES izvedel nadgradnjo spletnih strani;
- III.4 – krepitev integritete in odgovornega dela sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev (izvajalec: Ministrstvo za pravosodje), marca 2018 je bil sprejet sistemski zakon, ki ureja statusna vprašanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, in se je začel uporabljati 1. januarja 2019;
- IV.6 – večja transparentnost in optimizacija dela v zvezi s postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj (izvajalec: Ministrstvo za okolje in prostor), saj je od maja 2018 odprta in javnosti dostopna spletna stran, ki omogoča dostop do izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj (izdanih po 1. 7. 2015);

- IV.3 – preizkus MSP – orodje za izvajanje ocene učinkov predpisov na gospodarstvo (izvajalca: Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), je na spletnem portalu eDemokracija elektronski modul za orodje MSP test od 23. 2. 2018 na voljo tudi javnosti. S tem je zainteresiranim omogočeno, da se v času javne obravnave odzovejo na pripravljeno presojo učinkov predpisa na gospodarstvo in podajo svoje pripombe.

 

Med aktivnostmi, ki se uspešno izvajajo na podlagi programa 2017–2019 omenjamo še, da se je na področju izvajanja skupnih javnih naročil, kot je razvidno iz statističnih podatkov, od začetka njihovega izvajanja njihovo število povečalo za več kot 500 odstotkov, pri čemer Ministrstvo za javno upravo trenutno vodi 24 skupnih javnih naročil za državne organe in organe javne uprave ter dodatnih šest skupnih javnih naročil za področje zdravstva. Glede izvedbe skupnih javnih naročil pa Direktorat za javno naročanje redno izvaja tudi usposabljanja in pripravlja ustrezne smernice.

 

Poleg skupnega javnega naročanja na področju zdravstva Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije nadaljuje posodabljanje skupne zbirke cen medicinskega materiala in zdravil – aplikacije Intravizor. Podatke v zbirko pošiljajo vse bolnišnice in vsi večji zdravstveni domovi v Sloveniji.

 

Za učinkovitejše gospodarjenje z državnimi nepremičninami uspešno poteka razvoj izdelave aplikacije osrednje evidence nepremičnin v lasti države – Gospodar, katere dokončanje je predvideno za drugo polovico tega leta.

 

V aprilu 2018 je bil sprejet  Zakon o nevladnih organizacijah, Vlada RS pa je na tej podlagi sprejela tudi Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023.

 

Med aktivnostmi, ki se uspešno izvajajo na podlagi programa 2017–2019, je tudi razvijanje modularnega ogrodja za pripravo elektronskih dokumentov, tj. aplikacija MOPED, ki bo nadomestila sedanji Register predpisov Slovenije, ob tem pa bo omogočala pripravo predpisov z vsemi zahtevanimi obrazložitvami in presojami posledic, kar bi izboljšalo kakovost postopka priprave predpisov.

 

 

Vlada se je seznanila s predlogom glede uresničevanja Dogovora o višini povprečnine za leto 2019

 

Vlada se je na današnji seji seznanila s predlogom Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije glede predloga za uresničevanje Dogovora o višini povprečnine za leto 2019. Vlada odgovor posreduje Skupnosti občin Slovenije, Združenju občin Slovenije in Združenju mestnih občin Slovenije. Vlada poziva ministrstva in druge državne organe, da pri pripravi predpisov, ki zadevajo občinske pristojnosti ali obveznosti, načrtujejo skladno s smernicami za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi, ki jih priporoča Resolucija o normativni dejavnosti in izvedejo ustrezno sodelovanje reprezentativnih združenj občin.

 

Vlada je na 8. redni seji 15. novembra 2018 obravnavala  predlog dogovora o višini povprečnine za leto 2019 in sprejela sklep, s katerim se je seznanila s podpisanim Pismom o nameri – višina povprečnine za leto 2019 in sklenila z reprezentativnimi združenji občin Dogovor o višini povprečnine za leto 2019 z vsebino, ki je določena v Pismu o nameri – višina povprečnine za leto 2019. Za podpis navedenega dogovora z reprezentativnimi združenji občin je Vlada pooblastila ministra za finance.

 

Pismo o nameri predvideva, da bo Vlada skupaj s predstavniki občinskih združenj ustanovila posebno delovno telo, ki naj bi v šest mesecih proučilo možne spremembe zakonodaje, s ciljem zmanjšanja stroškov občin, ki izhajajo iz njihovih zakonsko določenih nalog. Predvideva tudi, da bodo predstavniki vlade in občinskih združenj iskali rešitve v smeri večje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitev na področju investicijskih sredstev po Zakonu o financiranju občin. Po šestih mesecih naj bi predstavniki Vlade in občinskih združenj preverili učinke dogovora s sindikati javnega sektorja na višino stroškov občin, se seznanili s predlogi omenjene delovne skupine ter se dogovorili za nadaljnje ukrepe.

 

Vlada ocenjuje in tudi pritrjuje občinskim združenjem, da morajo ministrstva in drugi državni organi združenja občin vključiti v pripravo predpisa v fazi načrtovanja nove vsebine, ki naj bi jo predpis urejal. Procesu priprave predpisov in sodelovanju občin bo zato Vlada RS posvetila večjo pozornost in skrbno tehtala in oblikovala rešitve predpisov, ki se dotikajo lokalne samouprave. V podporo temu procesu bo Vlada od ministrstev dosledno zahtevala spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti iz leta 2009, katere cilj je, da s pripravo in sprejemom predpisov ob sodelovanju strokovne in druge zainteresirane javnosti krepi pravno državo, zagotavlja pravno varnost, zagotavlja jasnost, preglednost in kakovost ter določnost predpisov. Hkrati uveljavlja izvajanje presoje posledic predpisov in krepitev državljanske participacije.

 

 

Vlada sprejela mnenje o predlogu Sindikata občinskih redarjev glede kolektivne pogodbe za občinske redarje

 

Vlada je sprejela mnenje o Predlogu Sindikata občinskih redarjev Slovenije za sklenitev Kolektivne pogodbe za občinske redarje in ga pošlje Sindikatu občinskih redarjev Slovenije.

Sindikat občinskih redarjev Slovenije je na Vlado Republike Slovenije naslovil Predlog za sklenitev Kolektivne pogodbe za občinske redarje. Po mnenju Sindikata občinskih redarjev Slovenije so občinski redarji z uvedbo plačnega sistema v javnem sektorju v primerjavi z ostalimi pooblaščenimi uradnimi osebami pridobili najmanj, poklic občinskega redarja pa se je brez socialnega dialoga uvrstil v plačno lestvico nižje kot ostale pooblaščene uradne osebe. Občinski redarji so po njihovem mnenju prikrajšani tudi za dodatek za stalnost, ki pripada vsem pooblaščenim uradnim osebam na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Sindikat občinskih redarjev Slovenije meni, da se s Predlogom Kolektivne pogodbe za občinske redarje status občinskega redarja rešuje sistemsko in celovito. Sindikat občinskih redarjev Slovenije Vladi Republike Slovenije predlaga sklenitev Kolektivne pogodbe za občinske redarje na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah.

 

Občinski redarji so v skladu s 1. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZUJF) javni uslužbenci, zaposleni v upravi lokalne skupnosti. Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor po tem zakonu pa sestavljajo:
-    državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti,
-    javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi in
-    druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

 

Pravice in obveznosti javnih uslužbencev iz delovnega razmerja se v skladu s 16. členom Zakona o javnih uslužbencih urejajo s predpisi s področja delovnih razmerij, s kolektivnimi pogodbami, s tem in drugimi zakoni ter na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Poleg Zakona o javnih uslužbencih, ki celovito ureja sistem javnih uslužbencev ter posebnosti delovnih razmerij javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, pravice in obveznosti občinskih redarjev iz delovnega razmerja urejata tudi Zakon o delovnih razmerjih,  in Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva pa natančneje določa Zakon o občinskem redarstvu. V okviru enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev so plače občinskih redarjev urejene v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZUJF, ZFU, ZUPPJS15, ZDOdv) in Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del.

 

V drugem odstavku 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju je posebej določeno, da se delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti,v skladu s prehodno določbo 46. člena tega zakona pa se s kolektivnimi pogodbami poklicev lahko uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za področje visokega šolstva, znanosti in tistih poklicev, za katere je bila ob sprejemu tega zakona že sklenjena poklicna kolektivna pogodba.

 

V okviru pogajanj za sklenitev Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za  državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del, ki so potekala skladno z Dogovorom o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, sklenjenim 21.12.2016, je bila posebna pozornost namenjena pooblaščenim uradnim osebam, kamor sodijo tudi občinski redarji, pri katerih se je upoštevala primerljivost z ostalimi pooblaščenimi uradnimi osebami. Z odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov so se občinskim redarjem povišale osnovne plače za dva plačna razreda, kar velja za veliko večino pooblaščenih uradnih oseb. V nabor delovnih mest, na katera se lahko razporejajo zaposleni, ki opravljajo delo občinskega redarja, so se vključila štiri nova delovna mesta in sicer delovno mesto občinskega redarja višjega svetovalca, delovno mesto občinskega redarja svetovalca, delovno mesto občinskega redarja vodje skupine in delovno mesto višjega občinskega redarja. Navedena nova delovna mesta so posledica ugotovitev v pogajalskem procesu, da je za izvajanje nalog in novih zakonskih pooblastil občinskega redarstva treba oblikovati delovna mesta višje stopnje zahtevnosti, ker se pri izvajanju nalog občinskega redarstva izvajajo tudi prekrškovni postopki, prav tako pa je v večjih občinah treba zagotoviti ustrezno vodenje in organizacijo dela.

 

Ob upoštevanju navedenega Vlada Republike Slovenije zavrača predlog za sklenitev Kolektivne pogodbe za občinske redarje. V skladu s sistemsko ureditvijo pravic in obveznosti javnih uslužbencev iz delovnega razmerja ter enotnim plačnim sistemom javnih uslužbencev so pravice in obveznosti občinskih redarjev iz delovnega razmerja urejene v veljavnih predpisih in kolektivnih pogodbah dejavnosti.

 

 

Vlada o predlogu Varuha človekovih pravic RS v zvezi z dodeljevanjem novih radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo in spremembah Zakona o elektronskih komunikacijah

 

Vlada je sprejela odgovor na mnenje in predlog Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v zvezi s problematiko dolgoletne odsotnosti javnih razpisov na področju dodeljevanja novih radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo in predlog za ustrezne spremembe Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C).

 

Vlada je preučila odziv Varuha, pri čemer razume njegovo skrb v zvezi s problematiko podeljevanja radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo in s tem povezanimi zamudami zaradi nesoglasij med organi, pristojnimi za posamezna dejanja v postopku v skladu z veljavno zakonodajo. Ne glede na navedeno pa vlada meni, da spremembe ZEKom-1C na način, kot predlaga varuh, niso potrebne oziroma glede na pravno naravo posameznih organov niti niso izvedljive.

 

Vlada uvodoma poudarja, da je Svet za radiodifuzijo skladno z Zakonom o medijih (ZMed) ustanovljen kot neodvisno strokovno telo, ki ga imenuje Državni zbor RS. Njegove pristojnosti po ZMed in ZEKom-1 so omejene na podajanje predlogov, mnenj in pobud. Gre torej za posvetovalno telo, ki ne izvaja upravnih nalog in nima posebnih pooblastil za odločanje. V postopku podeljevanja radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo Svet tako ne prevzema posledic in ne nosi odgovornosti, temveč so te v celoti na Agenciji, ki na podlagi javnega pooblastila upravlja z radiofrekvenčnim spektrom. Podobno vlogo ima na področju elektronskih komunikacij Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije, ki je v skladu z 229. členom ZEKom-1 organ za svetovanje pri usmerjanju razvoja elektronskih komunikacij in pri varstvu interesov potrošnikov na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, ki ga ustanovi Državni zbor RS. Ker gre v primeru Sveta za strokovno telo, ki ga ustanovi Državni zbor RS, Vlada v odnosu do Sveta ne more nastopati kot nadrejeni organ in tako odločati o morebitnem sporu glede pristojnosti med Svetom in drugimi organi, ki izvajajo naloge na podlagi ZEKom-1, kot na primer Agencijo kot nosilcem javnega pooblastila, ki jo je ustanovila Vlada. Glede na zgornja pojasnila tako tudi z morebitnimi spremembami ZEKom-1 ne bi bilo mogoče določiti, da bi v prihodnje o morebitnem sporu med Svetom in Agencijo odločala Vlada, saj bi šlo za prepletanje izvršilne in zakonodajne veje oblasti.

 

Ne glede na navedeno Vlada meni, da so pristojnosti Sveta in Agencije v postopku dodeljevanja radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo upoštevaje zadnje spremembe iz novele ZEKom jasno določene, saj Svet kot strokovno telo poda le predhodno mnenje glede pogojev in meril, le-te pa v celoti določi Agencija, ki na podlagi javnega pooblastila upravlja z radiofrekvenčnim spektrom. Glede na jasno razmejitev pristojnosti do podobnih sporov, kot smo jim bili priča pred uveljavitvijo ZEKom-1C, ne bi smelo več prihajati.

 

Glede drugih morebitnih sporov o pristojnosti med posameznimi organi glede izvajanja nalog na podlagi ZEKom-1, se brez posebne napotitve na sistemsko ureditev, uporabljajo relevantna določila Zakona o splošnem upravnem postopku, ki v 26. členu določa, kateri organ odloča o posameznih sporih o pristojnosti.

 

Vlada ob tem dodaja, da bo decembra 2018 na ravni Evropske unije sprejet in objavljen nov Zakonik elektronskih komunikacij, ki spreminja direktive obstoječega regulativnega okvira za področje elektronskih komunikacij, z dvoletnim rokom za implementacijo določb v pravni red RS. Predvidena je priprava novega sistemskega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), v okviru katere bo vsekakor možen ponoven razmislek o možnih izboljšavah obstoječih določb z vidika večje jasnosti in pravne varnosti.

 

Kot je bilo pojasnjeno v odgovoru 25. 10. 2018, je Vlada v okviru svojih pristojnosti vložila veliko napora, da bi preko pozivov k razrešitvi nesoglasij in izvedenih mediacijskih sestankov pripomogla k čim prejšnji izvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc. Vsekakor si bo Vlada tudi v prihodnje prizadevala za čim učinkovitejše upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom, ki je omejena naravna dobrina izjemnega pomena.

 

 

Vlada potrdila višino zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v zvezi z radijskimi frekvencami za multipleks

 

Vlada soglaša s predlogom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Agencija) z dne 19. 10. 2018 glede višine zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in sicer v višini 2.600,00 EUR. Vlada soglaša, da se plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine izvede v enkratnem znesku, in sicer v roku 30 dni od datuma vročitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks.

 

Agencija je na podlagi 2. odstavka 54. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki določa, da mora Agencija glede višine zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načina njegovega plačila predhodno pridobiti soglasje vlade, podala resornemu ministrstvu predlog za izdajo soglasja Vlade Republike Slovenije k višini zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načinu plačila nadomestila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine. Agencija je v obrazložitvi vloge ustrezno utemeljila višino zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in način plačila nadomestila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.

 

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi problematiko klientelizma na področju javnih razpisov

 

Poslanec navaja, da ga posamezniki in podjetja s področja informacijskih tehnologij opozarjajo na problematiko klientelizma na področju javnih razpisov, ki so pisani na tak način, kot da gre za razpise za konkretna podjetja. Vlado sprašuje, kdaj bo naredila evalvacijo razpisov na področju IKT in kako bo prenehala s tovrstnimi praksami.

 

Vlada v odgovoru navaja, da je v okviru Ministrstva za javno upravo v letu 2015 izvedla primerjavo pogodb o največjih javnih naročilih v državni upravi. Na podlagi teh in drugih ugotovitev, ki so bile zajete že v Analizi stanja finančnih, organizacijskih, varnostnih, informacijsko-komunikacijskih, kadrovskih virov leta 2014, je bil v sklopu projekta Reorganizacija informatike v državni upravi, izveden projekt finančne konsolidacije na področju nabave strojne in licenčne programske opreme, s katerim se je želelo vzpostaviti nov način skupnega planiranja finančnih sredstev in nov način izvajanja skupnih javnih naročil. S tem se je posledično spremenila struktura stroškov med investicijskim vzdrževanjem in stroški za investicije in razvoj v korist stroškov za investicije in razvoj.

 

Kot eno od učinkovitih orodij za pregled nad javnimi razpisi oz. naročili na področju informatike predstavlja Svet za razvoj informatike v državni upravi, ki usmerja razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave in upravljanje njihovih finančnih virov. Z ustanovitvijo Sveta je bila zagotovljena enotna točka za usklajevanje aktivnosti na operativnem nivoju povezanih z vlaganji v informacijsko tehnologijo, standardi, zalednimi sistemi in drugimi razvojno tehnološkimi vprašanji, pri katerih je kompatibilnost sistemov ključna za njihovo učinkovito delovanje in racionalno vzdrževanje. Organi morajo pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli rešitev IT, praviloma pridobiti soglasje Sveta.

 

Z vlogo Sveta, ki spremlja razvoj na informacijsko komunikacijskem področju državne uprave v Sloveniji, je vzpostavljen temeljni organ, ki zagotavlja sistemski pregled nad obstoječo IKT infrastrukturo ter v zvezi s tem postaja kritični usmerjevalec dela ministrstev in njihovih organov v sestavi ter po drugi strani izvaja nalogo pobudnika inovativnih in modernih idej ter informacijskih rešitev in s tem tudi povezovalca izvajanja javnih storitev v hitro razvijajočem digitalnem svetu. Njegova medresorska sestava zagotavlja sistem ravnovesij, ki preprečujejo nadvlado pobud in realizacij specifik posameznega resorja.

 

 

Vlada imenovala Lidijo Apohal Vučković na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo

 

Vlada je na današnji redni seji sprejela sklep, da Lidijo Apohal Vučković imenuje na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo, za mandatno dobo petih let, in sicer od 11. 4. 2019 do najdlje 10. 4. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. Lidija Apohal Vučković je bila z odločbo Vlade z 11. 4. 2014 imenovana na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata za javni sektor v Ministrstvu za notranje zadeve, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Mandat se glavni inšpektorici izteče 10. 4. 2019.

 

Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, uradnika imenuje na isti položaj brez internega oziroma javnega natečaja najkasneje v roku treh mesecev pred potekom mandata. Na podlagi navedenega je minister za javno upravo predlagal Vladi, da Lidijo Apohal Vučković ponovno imenuje na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata za javni sektor, za mandatno dobo petih let, in sicer od 11. 4. 2019 do najdlje 10. 4. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja.