Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Rudi Medved: »Kar zadeva spreminjanje volilnih okrajev in zagotavljanje enake volilne pravice volivcev smo na pravi poti.«

Minister za javno upravo Rudi Medved je s sodelavci ter predstavniki stroke (oddelek za geografijo FF) v ponedeljek, 15. maja 2019, koalicijskim poslancem predstavil predloge sprememb volilne zakonodaje, pri čemer se je osredotočil na predlog preoblikovanja volilnih okrajev.

Minister Rudi Medved je na predstavitvi uvodoma izpostavil, da je Ministrstvo za javno upravo pri spremembah volilne zakonodaje v vlogi servisa, zato si prizadevamo pripraviti vse variante oz. različice možnih sprememb, na poslancih pa je, kateri od navedenih bodo najbolj naklonjeni in bo v prihodnje dobila dovolj veliko podporo oz. širok politični konsenz.

Predloga sprememb glede uvedbe prednostnega glasu sta bila pripravljena že v začetku meseca maja, sedaj pa je ministrstvo pripravilo še vsebinski predlog preoblikovanja volilnih okrajev na primeru dveh volilnih enot (VE).


Koaliciji sta bili zaenkrat podrobneje predstavljeni dve volilni enoti (VE 3 in VE 8) ter spremembe volilnih okrajev na način, da le-te zasledujejo načelo enake volilne pravice, kar pomeni, da morajo imeti vse volilne enote približno enako število volivcev. Velikost volilnih enot se določa na podlagi števila državljanov oz. volivcev (največje odstopanje od velikosti povprečne VE je +/-5%), meje volilnih enot pa praviloma zasledujejo občinske meje. Pri ureditvi volilnih okrajev je delovna skupina, ki pripravlja predloge sprememb in v kateri sodelujejo sodelavci Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, upoštevala pravila obstoječih zakonskih določil, odločbe Ustavnega sodišča RS ter priporočila mednarodnih organizacij. Predlogi sprememb temeljijo predvsem na načelu uravnotežene velikosti volilnih okrajev, ki se določa na podlagi števila državljanov oz. volivcev, enakomerni porazdelitvi državljanov/volivcev. Največje dovoljeno odstopanje pri volilnih okrajih je +/-15%. V kolikor je možno se pri določanju okrajev pripravljavec izogiba delitvi občin in naselij, pri združevanju enot pa se upoštevajo meje upravnih enot, na ravni naselij pa meje krajevnih, četrtnih/vaških skupnosti.


Minister je po predstavitvi povedal, da bomo na Ministrstvu za javno upravo v kratkem pripravili tudi predlog preoblikovanja volilnih okrajev še za ostale volilne enote. Dodal je, da gre za zahtevno delo, zato ocenjuje, da naj bi bil predlog pripravljen predvidoma konec poletja.


Minister je ob tem izpostavil: »Naš cilj je bil, da predstavimo poslancem, da je mogoče zadostiti odločbi ustavnega sodišča tudi na način, da spremenimo meje volilnih okrajev. To smo zaenkrat naredili na primeru dveh volilnih enot. Poslanci ocenjujejo, da smo, kar zadeva spreminjanje volilnih okrajev in zagotavljanje enake volilne pravice volivcev na teh območjih, na pravi poti. Bistveno smo namreč zmanjšali sedanje razlike, kar v dobršni meri zadosti zahtevi, da zagotovimo enakost volilne pravice za vse. Volilni okraji, ki smo jih predstavili so sedaj relativno primerljivi med seboj.«


Ob tem je spomnil, da imamo dve možnosti: spremeniti volilne okraje ali pa spremeniti Zakon o volitvah v državni zbor. Za potrditev sprememb volilnih okrajev je v državnem zboru potrebnih 46 glasov, medtem ko je ukinitev volilnih okrajev ter uvedba bodisi relativnega, bodisi absolutnega prednostnega glasu zahteva najmanj 60 poslanskih glasov.


Predstavitve predlogov sprememb volilne zakonodaje predstavnikom parlamentarnih strank potekajo v okviru koordinacije rednih delovnih srečanj oz. usklajevanj pogajalcev parlamentarnih strank o volilni zakonodaji, ki jih koordinira predsednik države.