Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Na konferenci o javnem naročanju in upravnih pogodbah uvodni govornik minister Rudi Medved

MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana že drugo leto zapored organizira konferenco na temo javnega naročanja in upravnih pogodbah, kjer se udeleženci seznanijo z novostmi v sistemu javnih naročil, obenem pa je program zasnovan s poudarkom pomena razvoja javnega naročanja za transparentnost in učinkovitost porabe javno finančnih sredstev.

Minister za javno upravo Rudi Medved je v uvodnem nagovoru zbranim udeleženkam in udeležencem dejal, da na Ministrstvu za javno upravo na področju javnega naročanja potekajo številne aktivnosti. Med prvimi profesionalizacija javnega naročanja, ki prinaša bolj kompetenčno javno naročanje, informatizacija pravnega varstva, ki prinaša enostavnejše naročanje za vse deležnike, predvsem pa je bolj transparentno naročanje, potekajo pa tudi številni drugi projekti v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami ter izboljšave na področju izvajanja skupnega javnega naročanja.
 
Minister poudarja, da zakonodaja s področja javnega naročanja ni slaba, "je pa potrebno, seveda sistemsko in temeljito, pripraviti določene spremembe, tako, da bo lahko oddaja naročil bolj uspešna. Sistem javnega naročanja je kompleksen, v njem delujejo in sodelujejo različni deležniki in vsak se mora zavedati svoje odgovornosti od naročnikov, ponudnikov in nenazadnje do Državne revizijske komisije", je izpostavil minister.
 
Ministrstvo pripravlja spremembe zakonodaje, tako Zakona o javnem naročanju kot tudi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, najprej pa se je lotilo zakonodaje s področja pravnega varstva. V tem trenutku je predlog zakona v javni razpravi in medresorskem usklajevanju, ministrstvo pa je nekaj pripomb in predlogov na besedilo zakona že prejelo. Minister je poudaril novosti zakona, tako ureditev imenovanja članov in predsednika Državne revizijske komisije, kot povečanje učinkovitost reševanja zahtevkov za revizijo. Kot najbolj pomembno pa predlog zakona vsebuje tudi rešitev o polnem sodnem varstvu, kjer bo mogoče preko upravnega spora uveljavljati sodno varstvo pred sodišči. Zavedamo pa se, da postopkov javnega naročanja ne smemo še podaljševati, ampak morajo biti ti še učinkovitejši.
 
Kasneje se bomo na ministrstvu lotili tudi Zakona o javnem naročanju, čeprav je bil spremenjen nedavno, a je praksa pokazala, da bi veljalo nekatere določbi dopolniti ali pa spremeniti, je opozoril minsiter. Na ministrstvu smo zato opravili pogovore s številnimi deležniki, je pa iz pogovorov z deležniki očitno, da je pripomb bistveno manj, kot je morda zaznati iz medijev, nekateri menijo da spremembe niti niso potrebno, če že, je morda primerno le izboljšati nekatere določbe.
 
Minister je ob tem dogodku še posebej poudaril zagotavljanje strokovnosti in izobraževalne procese za dvig kompetenc javnih uslužbencev, ki se z javnim naročanjem dnevno ukvarjajo in tu so sinergije z univerzami oz. fakultetami še kako potrebne. Na koncu je poudaril, da javno naročanje za ministrstvo izredno pomembno in zato tudi temeljito pripravlja vse spremembe zakonodaje in vse druge aktivnosti.

 

"Poudarek pri javnem naročanju tako ne sme biti na kupovanju najcenejših proizvodov oz. storitev temveč je potrebno vključiti tudi dodatne zahteve, ki prinesejo dodano vrednost za naročnika, a tudi za širšo skupnost. Želimo si torej kakovostnega in profesionalnega sistema javnega naročanja, in upam da se nam bo trdo delo tako pri prenovi zakonodaje kot razvoju mnogih drugih orodij, obrestovalo. Želimo si sistema javnega naročanja, ki ne bi bil le samemu sebi namen, ampak orodje za uspešno delovanje države in družbe", ja zaključil minister.

 

Podrobneje:

Statistični podatki kažejo, da je v letu 2017 javna naročila oddalo več kot 2000 naročnikov, obseg vseh oddanih javnih naročil pa je znašal 4.7 mio evrov. V letu 2017 javna naročila predstavljajo 51,96 % odhodkov proračuna RS. Številke kažejo, da javno naročanje predstavlja pomemben del ekonomije države, obenem pa gre tudi za pomembno strateško orodje: vpliv na razvoj trga in ponudnikov, zgled deležnikom na trgu, spodbujanje strateškega razvoja države, raziskav, podporo inovativnega in okolju prijaznega delovanja družbe oziroma javnega sektorja, vzdrževanje primernega nivoja socialnih pravic, spodbujanja razvoja malih in srednjih podjetij, itd.

 

Za kakovostno javno naročanje je potrebno preseči morda včasih tog zakonodajni okvir, ki je sicer nujen za stabilno javno naročanje, a premalo za njegovo uspešnost. Pri tem sta dvig kompetenc in spodbujanje javnih uslužbencev za boljše naročanje ter pomoč naročnikom in ponudnikom dve izmed naših pomembnejših prioritet v naslednjih dveh letih, ki jih izvajamo  v okviru sprejetega Akcijskega načrta za izboljšanje sistema in profesionalizacijo v javnem naročanju.

 

 Tako so že bili in bodo izvedeni tudi številni ukrepi, ki prinašajo boljšo organiziranost in večjo učinkovitost ter javno naročanje, naj naštejemo samo nekatere:
- sistem elektronsko naročanje, ki ga razvijamo na ministrstvu, kjer želimo do konca leta vzpostaviti celovit sistem, ki bo olajšal delo naročnikom in ponudnikom v postopkih javnega naročanja,
- izvajanje skupnega naročanja, ki pomeni, da lahko na bolj učinkovit način in zaradi ekonomije obsega in standardizacije zmanjšamo stroške in povečamo gospodarnost,
- redna svetovanja naročnikom in ponudnikom pri najbolj in najmanj zapletenih vprašanjih iz javnega naročanja,
- organiziramo izobraževanja za večjo usposobljenost javnih uslužbencev in postopno profesionaliziramo okolje javnega naročanja,
- pripravljamo v sodelovanju s stroko smernice za kakovostnejše naročanje in z državnimi organi pripravljamo pomembnejša sistemska stališča,
- pripravljamo spletna orodja, kot so STATIST, spletna objava vseh pogodb in celovita obdelava podatkov, ki povečujejo transparentnost javnega naročanja in povečujejo integriteto v javnem naročanju.

 

To so le nekateri ukrepi za izboljšanje javnega naročanja. Na skupnem trgu Evropske Unije se oblikuje enoten zakonodajen okvir, zato je pomembna vpetost ministrstva tudi v mednarodne procese. Z Evropsko Komisijo dobro sodelujemo v različnih aktivnostih in različnih projektih  kot so inovativno naročanje, zmanjšanju korupcijskih tveganj in večja transparentnost javnega naročanja in javnih financ. Ravnokar smo skupaj z Evropsko Komisijo in OECD pričeli s posebnim projektom sistemskega umeščanja politik v javni sektor na področju javnega naročanja, v katerem bomo skupaj z OECD pregledal sistem javnega naročanja z različnih vidikov, tako vedenjskih, kulturnih, pravnih in makroekonomskih, z uporabo in ekonometrično analizo podatkov pa bomo poskušali identificirati vrzeli v sistemu.

 

Trenutno ogromno pozornosti na ministrstvu namenjamo tudi celoviti informatizaciji postopkov javnega naročanja, in sicer vse od predloga za izvedbo naročila pa do zaključka postopka in naročanja posameznih artiklov preko e-Kataloga in uporabe e-Dražb. Vse to zagotavljamo v okviru informacijskega sistema e-JN. Elektronska oddaja ponudb je obvezna, odpiranje ponudb je javno, število ponudb, identiteta ponudnikov in njihovi predračuni so vidni tudi širši javnosti. Elektronsko voden postopek prav tako poenostavlja vodenje JN in zmanjšuje možnosti napak. Vse navedeno, po naši oceni, prispeva k večji transparentnosti, lažji dostopnosti naročil in manjšemu manevrskemu prostoru za zlorabe.

 

Postopek informatizacije se v letošnjem letu nadaljuje s portalom eRevizija, o katerem bo v naslednjih mesecih na področju javnega naročanja kar nekaj govora. Portal bo, podobno kot v postopkih javnega naročanja, namenjen elektronski izmenjavo informacij in dokumentov ter zagotavljanju informacij v postopkih pravnega varstva. Gre za pomemben korak naprej v sistemu javnega naročanja, saj se bo omogočilo popolnoma elektronsko vodenje in spremljanje postopka pravnega varstva, skrajšalo trajanje postopkov, zmanjšalo  administrativna bremena in stroške deležnikov.

 

Kot že prej omenjeno, glede zakonodajnega procesa, oz. priprave predpisov, na minsitrrstvu v zadnjih mesecih posvečamo pozornosti prihodnjim spremembam zakonodaje in scier je v pripravi predlog spremembe Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Z vidika pravnega varstva je pomemben podatek, da se je v letu 2017 v RS oddalo 6.400 naročil v skoraj 16.000 sklopih, pri čemer je bilo vloženih 291 zahtevkov za revizijo. Manj kot 2 % število pritožb na različne sklope kaže na to, da v sistemu večje anomalije niso prisotne. Opaziti pa je mogoče, da je precej večji pripad zahtevkov za revizijo pri naročilih najvišjih vrednosti, kjer je pri okoli 20 % teh naročil sprožena zahteva po pravnem varstvu.

Predlog spremembe zakona tako prinaša tri bistvene novosti:
- Sprememba v organizaciji in oblikovanju Državne revizijske komisije (DKOM) s ciljem zagotoviti večjo neodvisnost in boljše delovanje tega organa, kjer predlog zakona prinaša zvišanja pogojev za člane in predsednika in imenovanje preko Sodnega sveta, podobno kot to velja za sodnike
- Dopustitev upravnega spora zoper odločitve DKOM, s ciljem večje pravne varnosti in enotnosti odločanja.
- Sprejem ukrepov za hitrejši potek postopka pravnega varstva in za povečanje učinkovitosti pravnega varstva, predvsem pri večjih projektov.

 

Predvidevamo, da bi Vlada, predlog zakona, ki je v pripravi na ministrstvu, sprejela do jeseni.

 

Na ministrstvu za javno upravo ocenjujejo, da so javna naročila pomemben generator gospodarske rasti in lahko vplivajo na proizvodnjo in ponudbo na trgu, hkrati pa lahko predstavljajo tudi enega od močnejših vzvodov države za doseganje strateških ciljev oziroma ciljev sekundarnih politik. S strani naročnikov in tudi ponudnikov je potrebno v strateško javno naročanje sicer vložiti več truda in napora kot pri »tradicionalnem« javnem naročanju, potrebna je prilagodljivost in samoiniciativnost, vendar pa to prinaša številne prednosti, kot na primer prihranki, povečanje kakovosti, standardizacija cen, izboljšanje ekonomske učinkovitosti, dostop do novih dobaviteljev, ustvarjanje partnerstev z dobavitelji in spodbujanje inovativnega okolja za večjo gospodarsko rast ter spodbujanje socialno odgovornega upravljanja. Zelo pomembno je tudi upoštevanje stroškov skozi celotno življenjsko dobo ter vključitev drugih meril v javno naročanje.