Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

V petek minister Rudi Medved s predstavniki strank o spremembah volilne zakonodaje ter s sindikati o izhodiščih za spremembo sistema plač v javnem sektorju

Dve pomembni vsebinski področji, ki sodita v delovni okvir Ministrstva za javno upravo, bosta jutri ponudili sveže predloge. V predsedniški palači bo tako dopoldan (z začetkom ob 10.30) na tretjem srečanju delovne skupine za usklajevanje možnih sprememb volilne zakonodaje pri predsedniku republike minister za javno upravo Rudi Medved predstavil delovni osnutek sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Popoldan (ob 13. uri) pa bo minister Rudi Medved z ekipo strokovnih sodelavcev reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavil izhodišča sprememb sistema plač v javnem sektorju.

Predstavitev predloga - ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu

 

Delovna skupina Ministrstva za javno upravo je pripravila delovni osnutek - predlog novele Zakona o volitvah v državni zbor za uvedbo relativnega fakultativnega oz. neobveznega prednostnega glasu, po vzoru sistema za volitve poslancev iz RS v Evropski parlament.

 

Spremembe volilne zakonodaje morajo biti odraz širšega družbenega soglasja, saj je za sprejemanje določena dvotretjinska večina poslancev državnega zbora.

 

Spremembe volilnega sistema mora državni zbor pripraviti na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je zahtevalo zagotovitev enakosti volilne pravice za vse.  Ustavni sodniki so namreč decembra lani ugotovili, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.


Predstavitev izhodišč za spremembo sistema plač v javnem sektorju
 
Vse od uveljavitve novega plačnega sistema javnega sektorja v letu 2008 je bilo ob njegovem izvajanju v praksi tako na vladni kot sindikalni večkrat ugotovljeno, da so potrebni nekateri popravki oziroma spremembe.
 
S sindikati javnega sektorja je bila večkrat dogovorjena zaveza o začetku usklajevanj sprememb ZSPJS in o odpravi pomanjkljivosti oziroma anomalije, ki se nanašajo tako na sistemsko ureditev plač v javnem sektorju, kot na vrednotenje posameznih delovnih mest oziroma nazivov. Prvič že v Dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010 z namenom odprave ugotovljenih pomanjkljivosti plačnega sistema, nato tudi v naslednjih letih, nazadnje v letu 2018 v okviru pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja, ko so bili sklenjeni stavkovni sporazumi in Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, iz katerih jasno izhajajo zaveze, ki se nanašajo tudi na začetek usklajevanj sprememb ZSPJS,  in na določitev kriterijev za ustreznejše nagrajevanje javnih uslužbencev v odvisnosti od doseženih delovnih rezultatov.
 
Ustreznost plačnega sistema javnega sektorja, ki je bil vzpostavljen v letu 2008, je proučevala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V letu 2011 izdelani študiji te  organizacije o Plačnem sistemu v slovenskem javnem sektorju, je OECD ugotovila, da je bila izvedena reforma »dosežek in napredek« in jo je treba nadaljevati. Sloveniji pa je priporočila nadaljnje reforme, ker sistem kljub nekaterim mehanizmom ni dovolj elastičen in ne omogoča avtonomije. Med drugim iz študije izhaja, da veljavni plačni sistem dopušča premalo avtonomije managementu, da glede na svoje poslovne potrebe načrtujejo npr. delovna mesta, kadrovsko politiko, politiko nagrajevanja zaposlenih oziroma določanja njihovih plač v odvisnosti od delovnih rezultatov ipd.
 
Cilj zagotoviti fleksibilen in stimulativen plačni sistem je ostal neuresničen, zato je višina plače javnega uslužbenca premalo povezana z rezultati dela, delno zaradi relativno toge zakonske ureditve, ki je očitno preferirala cilj javnofinančne obvladljivosti in hkrati poskušala zagotoviti javnim uslužbencem čimbolj jasno določene pravice, delno pa zaradi narave varčevalnih ukrepov, ki so posegali v najbolj stimulativne elemente plačnega sistema.
 
Vladna in sindikalna stran sta se v Dogovoru o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju zavezali, da se v letu 2019 pričnejo usklajevanja sprememb plačnega zakona, zato je vladna stran, skladno tudi z dogovorjeno časovnico, pripravila vsebinska izhodišča za spremembe sistema plač v javnem sektorju v smeri možnosti boljšega nagrajevanja bolj uspešnih in obremenjenih javnih uslužbencev.