Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Rudi Medved glede sprememb volilne zakonodaje ostaja optimist: »Gremo v pravo smer.«

V predsedniški palači je v petek, 14. junija 2019, za zaprtimi vrati potekal tretji krog usklajevanj pogajalcev strank o spremembah volilne zakonodaje. Cilj tokratnega srečanja je bil doseči dogovor o končnem besedilu sprememb Zakona o volitvah poslancev v Državni zbor RS v smeri uvedbe relativnega prednostnega glasu.

Minister za javno upravo Rudi Medved je tako skupaj z delovno skupino ministrstva predstavil osnutek sprememb Zakona o volitvah poslancev v Državni zbor (ZVPEP), ki predvideva ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo fakultativnega (neobveznega) relativnega prednostnega glasu, po vzoru sistema za volitve poslancev iz RS v Evropski parlament. Delovni osnutek novele glede praga za kandidata v skladu z usmeritvami sledi formuli, kot je določena v ZVPEP, torej, v odvisnosti od skupno prejetih glasov za listo in števila kandidatov na listi. Predlagana formula za prag za kandidata bi bila tako po zgledu ZVPEP v primeru 11 kandidatov 1/22 ali 4,5%. V primeru uvedbe prednostnega glasu, bi se o kandidatih glasovalo na ravni volilnih enot, kar pomeni, da bi se okraji ukinili oz. bi se ohranili zgolj na administrativni ravni. Glede na 8 volilnih enot bi bilo v državi 8 različnih glasovnic, na vsaki pa liste z do 11 kandidatov.

 

Zbrani so se s predlogom ZVPEP strinjali ter se dogovorili, da delovna skupina ministrstva za javno upravo pripravi čistopis omenjenega besedila, istočasno pa nadaljuje s pripravo predloga zakona za preoblikovanje meja volilnih okrajev.

 

Minister Rudi Medved je po srečanju izrazil optimizem ter ocenil, da so na tem področju premiki ter da »gremo v pozitivno smer«. »Nekaj pripomb je še, vendar je to normalno. Ta predlog, ki je sedaj na mizi je najbližje tisti možnosti, ki bo dobil zadostno poslansko podporo (60 glasov) in bi bil na ta način zakon tudi spremenjen,« je pojasnil. Na vprašanje ali ima ta predlog večjo podporo kot tisti, ki se nanaša na spreminjanje volilnih okrajev je minister povedal, da je vtis da je pri poslanskih skupinah večja podpora spreminjanju zakona o volitvah v državni zbor. Izpostavil je, da »na Ministrstvu za javno upravo delamo naprej v skladu z dogovorom in bomo v vseh volilnih enotah uskladili volilne okraje približno tako kot smo na primeru dveh že predstavili, kar (v skladu z dogovorom) načrtujemo nekje do konca avgusta. Tako bodo imeli poslanci na mizi potem dve verziji – spremembe meja volilnih okrajev in čistopis sprememb Zakona o volitvah v državni zbor.«

 

Spremembe volilnega sistema mora DZ pripraviti na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je zahtevalo zagotovitev enakosti volilne pravice za vse. Ustavni sodniki so namreč decembra lani ugotovili, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Državni zbora mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.

 

Gre za spremembe, ki morajo biti odraz širšega družbenega soglasja, saj je za sprejemanje določena dvotretjinska večina poslancev državnega zbora in sicer za ukinitev volilnih okrajev je v DZ je potrebno zbrati 46 glasov, za uvedbo relativnega prednostnega glasu pa 60 glasov.


Naslednji vrh s predsedniki in vodji poslanskih skupin predsednik republike načrtuje 12. julija 2019.