Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

28. september – Svetovni dan pravice vedeti

Svetovni dan pravice vedeti (28. september) smo letos praznovali že trinajstič zapored, vse od leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet).

Aktivnosti, ki so v okviru tega dne organizirane po svetu, so namenjene opozarjanju javnosti na pomen pravice biti informiran o zadevah splošnega in javnega pomena, s čimer se povečuje tudi odgovornost javnega sektorja pri sprejemanju za družbo pomembnih odločitev. V zadnjem času se v okviru držav članic EU, v okviru OECD, pa tudi v širšem svetovnem merilu (OZN, Partnerstvo za odprto vlado) pomen transparentnega in odprtega delovanja javnih organov, izredno poudarja. V prvi vrsti zato, ker odprto in transparentno delovanje organov zagotavlja, da lahko javnost spremlja delo javnih organov, da lahko vpliva na delo organov preko sodelovanja v procesih odločanja ter da lahko nosilce odločitev kliče na odgovornost. Pa tudi zato, ker transparentnost predstavlja eno najpomembnejših orodij za preprečevanje korupcije. Temeljni zakon na področju odprtega in preglednega delovanja organov je Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ).

 

V zadnjem letu beležimo napredek na področju transparentnosti. Med pomembnejšimi izpostavimo spremembe zakonodaje, ki zagotavlja večjo transparentnost financiranja političnih strank in volilnih kampanj. S tem so bila v veliki meri uresničena priporočila mednarodne organizacije GRECO iz leta 2007. Med pomembne mejnike na področju transparentnosti pa se uvršča sprememba ZDIJZ, ki širi krog zavezancev za transparentnost tudi na gospodarske družbe v lasti države in občin. Pripravlja se enotni register vseh zavezancev. Natančen seznam bo pomemben pripomoček tako za delo informacijskega pooblaščenca kot tudi za medije ter državljane. V nadaljevanju bo sledil tudi tako imenovani Supervizor 2, ki bo vključeval javno objavo podatkov o izdatkih podjetij v stoodstotni lasti države in lokalnih skupnosti.

 

Aktivnosti ministrstva bodo v naslednjem letu usmerjene v pripravo tako imenovanih »odprtih« (strojno berljivih ) podatkov, ki je bo možno ponovno uporabiti za raziskovalne, medijske in druge namene. Dobre prakse ponovne uporabe podatkov javnega sektorja kažejo, da je mogoče na osnovi surovih javnih podatkov ustvariti aplikacije s precejšnjo dodano vrednostjo. Navedenim ciljem bo sledil tudi register zavezancev, saj ga bo možno vsakodnevno osveženega pridobiti v odprtem formatu preko spletne strani AJPES. V tej zvezi je posebej za pohvaliti odločitev AJPES, da ponudi za ponovno uporabo tudi določene osnovne podatke iz Poslovnega registra Slovenije (matična številka poslovnega subjekta, naziv oziroma firma, poslovni naslov, oblika, registrski organ); datoteka bo na voljo za prosti prenos s strani javnosti in se bo ažurirala na tri mesece. Na področju baz podatkov javnega sektorja bo v prihodnje posebna pozornost ministra, pristojnega za javno upravo, namenjena tudi zagotavljanju preglednosti nad tem, katere podatkovne baze organi vodijo ter zagotavljanju večje povezljivosti med bazami.

 

Na področju transparentnosti čaka v prihodnje še veliko izzivov tudi v zvezi z omogočanjem sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov. Ministrstvo bo okrepilo aktivnosti za spoštovanje minimalnih smernic, ki so bile že sprejete. Poleg zgodnje vključenosti vseh deležnikov, je tu bistvena obvezna objava predpisov na portalu E-demokracija v zgodnji fazi in tudi v nadaljnjih fazah. Zagotoviti je torej potrebno, da bo vsak predlog predpisa, ki je v postopku sprejemanja, dejansko spletno objavljen na tem mestu. Nadalje je mogoče in potrebno storiti več za transparentnost javne uprave v upravnih postopkih (npr. možnost vpogleda državljana v to, v kateri fazi se nahaja njegova vloga v upravnem postopku, kakšna je kakovost in učinkovitost dela posameznih institucij, ) ter transparentnost delovanja inšpekcijskih služb (npr. več objavljenih odločb).

 

Izzivov na področju transparentnosti je veliko, verjetno najpomembnejši izziv pa bo »kulturna sprememba«, torej doseči, da bodo prizadevanja in konkretni ukrepi za odprtost in transparentnost dejansko vključeni v delovanje posameznih javnih organov.