Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Zaračunavanje stroškov za posredovanje informacij javnega značaja

Zaračunavanje stroškov za posredovanje informacij javnega značaja

 

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v drugem odstavku 34. člena določa, da za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna materialne stroške. V prvem odstavku 35. člena pa določa, da Vlada po predhodnem mnenju pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja predpiše pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik.

 

ZDIJZ za podrobnejšo ureditev stroškov napotuje na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki med drugim podrobneje določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. Omenjena uredba tako določa najvišje cene materialnih stroškov za najpogostejše storitve posredovanja informacij javnega značaja.

Cene materialnih stroškov za druge storitve pa določi organ tako, da upošteva povprečne tržne cene za storitev posredovanja informacij in povprečno lastno ceno stroškov dela in amortizacije opreme organa. K tako določenemu stroškovniku da soglasje ministrstvo, pristojno za upravo.

 

Zaračunavanje je sicer možnost, ki je organi praviloma ne uporabljajo vedno in ne v vsakem primeru. Organi si morajo prizadevati, da prosilcu omogočijo dostop do zahtevane dokumentacije s čim nižjimi stroški.

Ministrstvo za javno upravo v morebitnem soglasju k stroškovniku vedno poda priporočilo v zvezi z zaračunavanjem informacij javnega značaja (npr. v zvezi z zaračunavanjem posredovanja informacij javnega značaja vas opozarjamo, da mora višina stroškov dostopa ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme dejansko in nesorazmerno ovirati izvrševanja te temeljne človekove pravice, zagotovljene tudi z drugim odstavkom 39. člena Ustave RS).

 

Iz Skupnega letnega poročila Vlade o izvajanju ZDIJZ za leto 2013 v zvezi z zaračunavanjem za posredovanje informacij javnega značaja izhaja, da je v letu 2013 od več kot 400 državnih organov in organov lokalnih skupnosti stroške zaračunavalo zgolj 14 državnih organov, in sicer v  362 primerih zahtev za dostop do informacij ter  14 lokalnih skupnosti v  41 primerih zahtev za dostop (vseh primerov zahtev za dostop je bilo nekaj več kot 6000).

 

Seštevek skupnih zaračunanih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja je v 2013 znašal za državne organe 4.021 EUR in za občine 3.284 EUR.

 

Ocenjujemo torej, da je zaračunavanje v ožji državni upravi in lokalnih skupnostih v mejah, ki omogoča učinkovito izvrševanje pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Razlika med Zakonom o medijih in Zakonom za dostop do informacij javnega značaja

 

Glede zaračunavanja stroškov pri posredovanju informacij javnega značaja še pojasnjujemo razliko med Zakonom o medijih (ZMed) in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

 

ZMed ureja informacije za medije v 45. členu. Organi so na podlagi zahteve za novinarski odgovor dolžni pripraviti odgovore, pojasnila itd. Organ priprave odgovora ne zaračuna. Po ZDIJZ pa gre, na podlagi zahteve za dostop, za posredovanje obstoječih dokumentov (torej kadar denimo novinar želi konkretne kopije dokumentov). Organ po ZDIJZ torej ni dolžan na novo ustvarjati gradiv oziroma dokumentov, evidenc ali podobnih zbirk podatkov. V skladu z ZDIJZ organ lahko zaračuna stroške, ki se obračunajo po stroškovniku, ki ga je predhodno potrdilo Ministrstvo za javno upravo (MJU). Dodajamo še, da za ZDIJZ velja načelo prostega dostopa, torej ni pomembno, ali je prosilec novinar ali nekdo drug, gre za univerzalnega prosilca.

 

Z vidika novinarja je torej razlika med ZMed in ZDIJZ predvsem v tem, ali novinar želi odgovor (vsebino, evidenco, podatke - kar mora organ šele pripraviti), v tem primeru je podlaga ZMed, ali pa novinar želi vpogled v že obstoječa gradiva in dokumente (ali pa želi konkretne kopije dokumentov, ki že obstajajo pri organu), v tem primeru je podlaga ZDIJZ.