Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Na 27. seji Vlade RS o prenovi informatike v državni upravi ter imenovanju državnega sekretarja MJU

Vlada je na današnji redni seji obravnavala več točk iz pristojnosti Ministrstva za javno upravo. Osrednja vsebinska točka, ki jo je po seji vlade na novinarski konferenci predstavil minister Koprivnikar, je bil Načrt prenove in programa ukrepov za prenovo informatike v državni upravi.

Še pred začetkom današnje seje, so se predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministri odpravili posaditi lipe v parku Brdo in se s tem pridružili vseslovenski akciji, ki na pobudo Čebelarske zveze Slovenije poteka z namenom, da bi v Sloveniji posadili čim več medonosnih rastlin in s tem storili nekaj dobrega za naše čebele.

Vlada o državni informatiki

V okviru dnevnega reda seje pa je Vlada RS kot eno osrednjih vsebinskih točk na današnji seji obravnavala in potrdila predlog Načrta prenove in programa ukrepov za prenovo informatike v državni upravi ter sprejela Akcijski načrt za njegovo izvedbo. Obenem je Vlada RS naložila vsem ministrstvom, organom v njihovi sestavi in vladnim službam, da razen za informacijske sisteme iz drugega odstavka 74.a člena Zakona o državni upravi, najkasneje do 15. 4. 2015, na nivoju predlagatelja finančnih načrtov, pripravijo podroben načrt javnih naročil na področju informatike, za leti 2015 in 2016 ter ga posredujejo na Ministrstvo za javno upravo. Ta najkasneje do 1. 6. 2015 pripravi predlog končnega načrta javnih naročil na področju informatike za obdobje 2015 in 2016 ter ga posreduje v potrditev Svetu za razvoj informatike. Svet za razvoj informatike mora predlog potrditi do 20. 6. 2015.

 

Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za finance je Vlada naložila, da na podlagi potrjenih predlogov načrtov javnih naročil iz prejšnje točke sklepa, najkasneje do 31. 7. 2015 izvedeta načrt optimizirane porabe finančnih sredstev na področju informatike v državni upravi.

 

Organi drugega odstavka 74.a člena Zakona o državni upravi, razen Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, najkasneje do 20. 6. 2015 na nivoju predlagatelja finančnih načrtov, pripravijo podrobne načrte javnih naročil na področju informatike za leti 2015 in 2016 ter jih posredujejo Svetu za razvoj informatike v seznanitev.

 

Vlada je naložila Ministrstvu za javno upravo, da na podlagi analize stanja predloži vladi načrt prenove na področju informatike v državni upravi ter operativni program ukrepov z opredelitvijo prioritet in možnostjo uvedbe sodobnih poslovnih modelov in rešitev, iz katerega so izvzeti informacijsko komunikacijski sistemi, namenjeni področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike.

 

Na podlagi narejene analiza stanja je ministrstvo pripravilo Načrt prenove državne informatike v državni upravi, skupaj s programom ukrepov ter možnostjo uvedbe sodobnih poslovnih modelov in rešitev, ki ga je v vladno proceduro predložilo že aprila 2014, vendar je bila zaradi nastopa nove vlade njegova obravnava preložena za nedoločen čas.

 

V zadnjih mesecih je ministrstvo ponovno pristopilo k projektu in poleg že izvedene analize pripravilo tudi Akcijski načrt, ki zajema posamezne ukrepe in definira njihov rok za izvedbo. Načrt zajema model enotnega upravljanja in načrtovanja.

 

Predlagani pristop, ob pogoju konsolidacije in optimizacije finančnih in kadrovskih virov na nivoju državne uprave, pomeni zlasti naslednje ključne ukrepe za izboljšanje storitev in stroškovne učinkovitosti po področjih, ki jih lahko uvrstimo v štiri vsebinske nivoje:

 

 

A.     Upravljanje s podatki:

-         vzpostavitev procesa upravljanja s podatki

-         razvoj  skupnega podatkovnega repozitorija

-         razvoj enotnega podatkovnega slovarja

B.     Infrastruktura

Strežniki in diskovni sistemi

-         uvedba tehnologije oblaka/virtualizacija strežnikov

-         konsolidacija in optimizacija diskovnih podsistemov ter »Thin provisioning«

Državno komunikacijsko omrežje HKOM

-         prenova centralnega komunikacijskega sistema (prenova jedra)

-         sprememba modela najema povezav

-         znižanje stroškov zunanjega izvajanja storitev

Lokalna infrastruktura in namizna ter periferna oprema

-         poenotenje in konsolidacija opreme

-         centralizacija nabave in upravljanja lokalne mrežne opreme

-         prenos zunanjega izvajanja podpore uporabniku v notranje izvajanje

C.     Aplikativne rešitve

-         optimiziranje stroškov nakupa licenčne programske opreme

-         konsolidacija portfelja aplikacij

-         standardizacija aplikativnega okolja

D.     Enotna informacijska varnost

-         enotna informacijska varnostna politika organov

-         operativen SIGOV-CERT

 

Organizacijski ukrepi se po svoji naravi uvrščajo v 4 sklope:

1.      enotni finančni načrt na področju informacijske tehnologije,

2.      centralizacija nabavne funkcije,

3.      konsolidacija kadrov in

4.      konsolidacija informacijsko komunikacijske infrastrukture.

 

S kombinacijo različnih, medsebojno odvisnih ukrepov bomo bistveno znižali obseg finančnih sredstev, ki jih država namenja za informatiko v državni upravi. V treh letih, od začetka izvedbe projekta, ocenjujemo prihranek najmanj v višini 20 mio evrov. Ključni ukrepi so usmerjeni zlasti v znižanje skupnih stroškov za IT v državni upravi, ob sočasnem zagotavljanju razvoja in funkcionalne pokritosti informacijskih sistemov državne uprave.

 

Ključni trenutni izzivi državne informatike:

  • odsotnost celovite strategije državne informatike, enotnih standardov ter operativnih modelov pri izvajanju IT storitev;
  • heterogenost okolij: arhitekturna, tehnološka, procesna, organizacijska in kadrovska raznolikost posameznih organov;
  • osredotočenost na parcialne rešitve, odsotnost skupnih gradnikov in omejeno izkoriščanje učinkov ekonomije obsega (pri nabavi, produktivnosti zaposlenih);
  • nizek obseg investicij v preteklih treh letih in visoka povprečna starost infrastrukture.

 

Bistveni problemi so posledica razpršenega in neenotnega upravljanja z informacijskimi rešitvami, finančnimi sredstvi, ki jih država namenja zanje, in s kadrovskimi viri. Posledica je visok strošek zagotavljanja delovanja informacijskih sistemov državne uprave, ki ga je mogoče zmanjšati s spremembo strategije, pristopa k novim rešitvam in enotnim, gospodarnim upravljanjem. 


Strošek državne informatike - povprečen letni strošek investicij, najema in storitev v obdobju 2010-2013 je 74,4 mio €, s trendom padanja 4 % na leto oziroma je v istem obdobju skupaj nižji za 14 %.  Med vsemi kategorijami stroškov so najbolj padle investicije, in sicer kar za 30 %, strošek najema pa je zrastel za 15 %. Ciljni strošek po uspešno izvedenem projektu reorganizacije je 54,5 mio € in je nižji za 26,8 % v primerjavi z izhodiščem.

 

 

Strošek, ki ga država namenja za državno informatiko, bomo s predlaganimi ukrepi zmanjšali za 26,8 %, kar pomeni za skoraj 20 mio EUR. Potencial znižanja stroškov bo dosežen s kombinacijo različnih ukrepov.

 

Predlagani ukrepi, o katerih bo odločila vlada, lahko prinesejo pozitivne (ne)posredne prihranke za državni proračun, že v letošnjem letu, npr. sklenitev krovnih sporazumov na področju licenčne programske opreme za organe državne uprave, vzpostavitev Državnega računalniškega oblaka v letu 2015, prenova centralnega komunikacijskega sistema (jedra HKOM), razvoj mehanizmov za učinkovitejšo centralno nabavo opreme, enotna varnostna politika v informacijskih sistemih državne uprave, itd.

 

Za zagotavljanje gospodarnega razpolaganja s proračunskimi sredstvi je treba zagotoviti tudi nadzor nad porabo. Zato je treba na nivoju predlagatelja finančnih načrtov pregledati vse projekte in jih z vidika enotnega upravljanja državne informatike konsolidirati in optimizirati. Svet za razvoj informatike v državni upravi, ki ga imenuje vlada, sprejme končni načrt vseh IT projektov oziroma javnih naročil na področju informatike za obdobje 2015 in 2016, na tej podlagi pa se izvede načrt optimizirane porabe finančnih sredstev na področju informatike v državni upravi.

 

Istočasno je za učinkovit nadzor potrebno vzpostaviti mehanizem soglasja Sveta za razvoj informatike k projektom na področju IT. Organi morajo pridobiti soglasje Sveta za razvoj informatike v državni upravi za vse projekte, ki še niso bili uvrščeni v skupni načrt projektov oziroma javnih naročil. Na ta način bomo zagotovili poenoten razvoj novih elektronskih storitev, čas za njihovo implementacijo bo krajši, stroški nižji, zagotovljena bo interoperabilnost med institucijami in informacijskimi rešitvami.

 

Vlada o razrešitvi državne sekretarke v Ministrstvu za javno upravo mag. Renate Zatler in imenovanju mag. Janka Burgarja za državnega sekretarja v omenjenem ministrstvu 

 

Vlada RS je na današnji redni seji razrešila državno sekretarko v Ministrstvu za javno upravo mag. Renato Zatler in za državnega sekretarja v omenjenem ministrstvu imenovala mag. Janka Burgarja.

 

Zakon o državni upravi določa, da državnega sekretarja imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Mag. Renata Zatler je dne 16.3.2015 podala ustno izjavo, da odstopa s funkcije državne sekretarke v Ministrstvu za javno upravo. Minister za javno upravo je njen odstop sprejel in Vladi Republike Slovenije podal predlog, da Vlada RS z dnem 19.3.2015 mag. Renato Zatler razreši s funkcije državne sekretarke v ministrstvu.

 

Na predlog ministra za javno upravo, je Vlada Republike Slovenije imenovala mag. Janka Burgarja za državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo; in sicer z dnem 20.3.2015.

 

Janko Burgar je magister znanosti. Delovne izkušnje je pridobil tako v gospodarstvu kot v državni oziroma javni upravi na vodilnih delovnih mestih kot vodja Sektorja za Podjetništvo in konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije, vodja Sektorja za konkurenčnost in industrijsko politiko in v.d. generalnega direktorja Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost pri Ministrstvu za gospodarstvo, državni sekretar v Ministrstvu za gospodarstvo, vodja Sektorja za konkurenčnost in industrijsko politiko v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot vodja Sektorja za splošne zadeve in mednarodno sodelovanje v Javni agenciji RS za varstvo konkurence in državni sekretar v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.