Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Na 36. seji Vlade RS o spremembah Zakona o splošnem upravnem postopku

Vlada je na današnji redni seji obravnavala več točk iz pristojnosti Ministrstva za javno upravo, med njimi spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I). S predlaganimi spremembami ZUP - I, ki jih je potrdila vlada, se spreminja ureditev vročanja in hkrati s splošno ureditvijo usklajuje posebna pravila o vročanju v nekaterih področnih zakonih. Z uskladitvijo se želi poenotiti pravila o vročanju v konkretnih upravnih zadevah, kjer se lahko poraja dvom o utemeljenosti drugačne obravnave strank, in s ciljem večje pravne varnosti, preglednosti ter predvidljivosti upravnega procesnega prava vzpostaviti enoten sistem vročanja.

Vlada o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku


Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije v zakonodajni postopek. Vlada predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije obravnavo predloga zakona po rednem postopku.


Predlog zakona spreminja ureditev vročanja v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) in hkrati s splošno ureditvijo usklajuje posebna pravila o vročanju v področnih zakonih: Zakonu o kmetijstvu, Zakonu o vrtcih, Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Zakonu o davčnem postopku, Zakonu o urejanju trga dela, Zakonu o prekrških in Zakonu o tujcih. Z uskladitvijo se želi poenotiti pravila o vročanju v konkretnih upravnih zadevah, kjer se lahko poraja dvom o utemeljenosti drugačne obravnave strank, in s ciljem večje pravne varnosti, preglednosti ter predvidljivosti upravnega procesnega prava vzpostaviti enoten sistem vročanja.

V pravilih splošnega upravnega postopka se spreminjata in dopolnjujeta obstoječa načina formalnega (osebnega) in navadnega (poštnega) vročanja dokumentov. Dopolnitev predstavlja vzpostavitev t.i. vročanja s seznanitvijo, ki ga veljavna ureditev ne pozna. Tak način bo uradna oseba izbrala, če glede na vsebino in okoliščine konkretnega upravnega postopka, posameznega dokumenta, ali celotno upravno zadevo ne bo treba uporabiti kvalificiranega formalnega vročanja. Vročitev se bo opravila tako, da se bo dokument vložil v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, s čimer se bo naslovniku omogočilo, da se z njim seznani. Vročitev oziroma nastanek pravnih posledic je vezana na možnost dejanske seznanitve. Zakon predpostavlja, da se naslovnik lahko seznani (najkasneje) peti dan od dneva odpreme, ko nastane domneva vročitve, vendar omogoča, da naslovnik lahko zatrjuje nasprotno, da se z dokumentom ni seznanil oziroma da se je seznanil kasneje in tako izpodbija zakonsko domnevo. Kolikor organ ne more dokazati (obrnjeno dokazno breme), da je naslovnik imel možnost seznanitve oziroma, kdaj se je imel možnost seznaniti, se vročitev ponovi oziroma se šteje, da je bil dokument vročen kasneje. Zato naslovnik, ki se dejansko ni seznanil z dokumentom, ne more biti prekludiran v procesnih pravicah (npr. do pritožbe), njegov pravni položaj pa ni slabši, kot v sistemu formalnega (osebnega) vročanja. Naslovniki zainteresirani za čimprejšnje nadaljevanje postopka in njegov zaključek, se bodo na dokument vložen v hišni predalčnik, poštni predal ali elektronski predal lahko nemudoma odzvali in tako vplivali na (hitrejši) tek postopka. Na to bo vplivala tudi razširjena možnost elektronske komunikacije preko »navadnega« elektronskega predala (do sedaj le preko varnih elektronskih predalov), kadar to ne bo v nasprotju javnim interesom: varstvom zasebnosti, varovanja tajnih podatkov, poslovnih in drugih skrivnosti oziroma drugih razlogov, zaradi katerih se z vsebino dokumenta ne sme seznaniti nepoklicana oseba (organ bo stranki v obrazcu vloge ali v pozivu k dopolnitvi lahko predlagal, da zaradi lažje komunikacije sporoči naslov elektronskega predala in telefonsko številko). Ob upoštevanju omenjenih izjem se tovrstna elektronska komunikacija predvideva z državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, kot tudi pravnimi in fizičnimi osebami, registriranimi za opravljanje dejavnosti; komunikacija bo potekala preko uradnih naslovov elektronski predalov, ki so javno objavljeni na spletnih straneh.

Osebno (sedaj formalno) vročanje se spreminja glede roka za nastanek fikcije vročitve in kraja vročitve. Namesto petnajstdnevnega roka se predlaga osemdnevni rok. Če naslovnik dokumenta ne bo prevzel osebno ob poizkusu vročitve ali kasneje na pošti oziroma pri organu, bo vročitev fiktivno opravljena osmi dan od dneva poizkusa vročitve, pri čemer ni pomembno, ali je zadnji dan nedelja ali praznik, ker se iztek fikcijskega roka ne podaljša na naslednji delovni dan. Zaradi učinkovitosti formalnega vročanja se spreminjajo uveljavljene prostorske omejitve vročitve, saj bo vročevalec, če se bodo v posamičnem primeru izkazane takšne potrebe za varovanje javnega ali zasebnega interesa, vročitev lahko opravil na vsakem primernem mestu, kjer bo našel naslovnika, ne samo v njegovem stanovanju, na delovnem mestu, pisarni ipd. Spreminja se obveznost naslovnika (v določenih primerih tudi vročevalca), da na vročilnici napiše datum vročitve z besedo, v skladu s predlogom zadostuje številčni zapis.

Predlagana načina vročanja s seznanitvijo in osebno (formalno) vročanje se po pravnih učinkih in posledicah bistveno razlikujeta. Ne gre le za vložitev dokumenta v hišni predalčnik, poštni predal oziroma v elektronski predal na eni strani, ter poizkus osebne vročitve z možnostjo kasnejšega prevzema na pošti na drugi, ter pet oziroma osemdnevni rok za domnevo vročitve, ampak je temeljna razlika v posledicah izteka roka in s tem povezanim položajem naslovnika. Pri vročanju s seznanitvijo je pravna domneva izpodbojna, če naslovnik ni imel možnosti seznanitve, pri formalnem (osebnem) vročanju domneve ni mogoče izpodbiti, če se vroča na naslovu dejanskega prebivališča ali sedeža. Zato pravni položaj naslovnika pri vročanju s seznanitvijo ne more biti slabši, kljub nastopu pravne domneve, če se z dokumentom dokazljivo ni mogel seznaniti ali se je seznanil po nastopu domneve, rok za uveljavitev pravnih sredstev bo začel teči z nastopom dejanske možnosti seznanitve. Vročanje z možnostjo seznanitve ne predpostavlja vsakokratnega dokazovanja opravljene vročitve, saj ob dobronamernih in za zaključek postopka zainteresiranih naslovnikih to ni potrebno. Vsem ostalim se bo dokument vročal po pravilih formalnega vročanja, ki natančno opredeljujejo postopanje organa, vročevalca in naslovnika, ter tako onemogočajo izogibanje vročitvam. Vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, na katerem temelji vročanje s seznanitvijo, se že več let, brez težav, uporablja v konkretnih upravnih zadevah, ki jih urejajo uvodoma našteti zakoni, zato ni bojazni, da bi bilo s predlagano splošno ureditvijo drugače, sploh ker je zaradi drugačne ureditve domneve vročitve do naslovnikov ugodnejša. 

Vročanje v tujino se bo lahko opravilo s seznanitvijo tako, da se dokument pošlje neposredno na poštni naslov prebivališča ali sedeža. Podrejeno (presoja uradne osebe glede na veljavne vrednostne usmeritve varstva pravic stranke in ekonomičnosti) pa se bo lahko opravilo tudi preko diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini ter po diplomatski poti.

Pri vročanju z javnim naznanilom se spreminja iztek roka, zaradi poenotenja se določa, da je vročitev opravljena zadnji dan izteka roka, ne glede na to, ali je to nedelja, praznik ali drug dan, ko se pri organu ne dela. Vročanje z javnim naznanilom se opredeljuje kot zadnji način vročitve, če v posamezni upravni zadevi dokumenta ni mogoče uspešno vročiti na drug zakonit način. Na ta način bo mogoče vročati tudi (istovrstne) dokumente, ki jih je treba vročiti več kot trideset naslovnikom, ki so bili o tem predhodno seznanjeni. V času od objave javnega naznanila o izdaji dokumenta pa do formalne vročitve bodo naslovniki lahko dokument pridobili pri organu ali zahtevali, da jim ga pošlje v fizični ali elektronski obliki.

Spreminja se procesno pravilo, da se odločbe vročajo le v izvirniku. Takšna možnost se sicer ohranja, dodaja pa se tudi možnost vročanja odpravka v obliki fizičnega ali elektronskega prepisa.

Spreminja oziroma ukinja se obveznost uporabe žiga na odločbi in drugih dokumentih, ki se izdajo v upravnem postopku.

Z dopolnitvijo določb o nadzoru spoštovanja procesih pravil, ki poudarjajo javni interes za tovrstni nadzor, se želi zagotoviti učinkovitejši nadzor, ki bo usmerjen v nadzor procesne zakonitosti dela organov kot celote, ne zgolj obravnavi posameznih primerov.

Vlada o Uredbi o organih v sestavi ministrstev

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o organih v sestavi ministrstev in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba o organih v sestavi ministrstev je izvedbeni predpis Zakona o državni upravi, v skladu s katero se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb. V skladu z zakonskimi merili uredba določa, kateri organi v sestavi delujejo v posameznih ministrstvih, njihova delovna področja, naziv predstojnika in način opravljanja spremljajočih nalog strokovne pomoči predstojniku. Pristojnost za ustanavljanje in ukinjanje ter za določanje delovnih področij organov v sestavi ministrstev je ZDU prenesel na Vlado RS in ji na ta način prepustil odgovornost za oblikovanje strukture vladnega sektorja.

Uredba o organih v sestavi ministrstev je bila od prve objave v Uradnem listu RS, št. 58/03 več kot dvajsetkrat novelirana, zaradi česar je postalo besedilo uredbe nepregledno, dopolnjevanje oz. spreminjanje določb uredbe ob reorganizacijah ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi pa nomotehnično težko izvedljivo. Zato je primerno, da se sprejme novo besedilo uredbe, v katerem so upoštevani predlogi ministrstev za izboljšavo besedila delovnih področij organov v njihovi sestavi glede na nov način zapisa.

Nova Uredba o organih v sestavi ministrstev v ničemer ne posega v trenutno organizacijo organov državne uprave. Prav tako se s sprejemom nove uredbe o organih v sestavi ministrstev v ničemer ne spreminja njihovo delovno področje, kot tudi ne delovnopravni položaj javnih uslužbencev na položajnih delovnih mestih iz 2. člena uredbe.

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje o spoštovanju resolucij Sveta Evrope in parlamenta EU ter o skrbi za ugled Republike Slovenije v tujini

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca mag. Branka Grimsa o spoštovanju resolucij Sveta Evrope in parlamenta EU ter o skrbi za ugled  Republike Slovenije v tujini in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.


Poslanec mag. Branko Grims je Vladi Republike Slovenije zastavil poslansko vprašanje o spoštovanju Resolucije 1096 Sveta Evrope in Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu Parlamenta EU ter o skrbi za ugled  Republike Slovenije v tujini, in sicer v povezavi z medijskim poročanjem o predlogu za imenovanje na veleposlaniško mesto. Poslanec navaja, da sta bili obe resoluciji sprejeti s podporo predstavnikov Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije v okviru svojih aktivnosti in postopkov spoštuje stališča, izražena v Resoluciji 1096 Sveta Evrope ter v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu Parlamenta EU, vendar ne vidi povezave omenjenih resolucij s predlaganjem in imenovanjem kandidatov na določena mesta oziroma položaje tako v diplomaciji kot v pravosodju in javni upravi nasploh.

Tako za vodje diplomatskih predstavništev vlada predlaga  kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Zakon o zunanjih zadevah, vsi kandidati za veleposlaniške položaje pa so v skladu z zakonom ustrezno varnostno preverjeni. Enako velja tudi za ključna mesta v upravi, kjer so lahko na taka mesta imenovani le kandidati, ki izpolnjuje pogoje, določene z Zakonom o javnih uslužbencih in ki se izkažejo kot primerni za določene položaje v okviru posebnega postopka izbire.

Glede pravosodnih funkcionarjev pa vlada pojasnjuje, da v postopku imenovanja generalnega državnega tožilca v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu poda mnenje o kandidatu, ki ga predlaga Državnotožilski svet v imenovanje Državnemu zboru. Predsednika Vrhovnega sodišča RS na podlagi Zakona o sodiščih imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog ministra za pravosodje, medtem ko Vlada Republike Slovenije v tem postopku nima pristojnosti. Prav tako jih nima v postopkih imenovanja predsednikov drugih sodišč. Predlagalno pristojnost pa ima Vlada Republike Slovenije v postopku imenovanja generalnega državnega pravobranilca, ki ga skladno z Zakonom o državnem pravobranilstvu imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije. Pri podaji predloga Vlada Republike Slovenije upošteva vse pogoje, ki jih glede imenovanja za generalnega državnega pravobranilca opredeljuje veljavna zakonodaja.

V postopku predlaganja kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč Vlada Republike Slovenije nima predlagalne pristojnosti, temveč skladno s 6. členom Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč podaja mnenje o predlaganih kandidatih predsedniku Republike Slovenije, ki se nato opredeli do kandidatur in posreduje predloge potrebnega števila kandidatov za izvolitev Državnemu zboru Republike Slovenije.

Glede pravosodnih funkcionarjev (sodniki, državni tožilci in državni pravobranilci) je vloga Vlade RS omejena na imenovanje državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, medtem ko nima pristojnosti glede izvolitve sodnika. Postopki in pogoji za imenovanja oziroma izvolitve so predpisani v posameznih zakonih, ki urejajo zadevna področja.

Upoštevaje navedeno vlada ocenjuje, da so tako na veleposlaniške položaje kot tudi na druga izpostavljena mesta imenovani kandidati, ki bodo varovali interese Republike Slovenije, ugled države, njenih institucij in ustanov.