Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Zagotovitev zakonodajne sledi

Osnovni namen »zakonodajne sledi« je razkritje lobiranja kot metode delovanja interesnih skupin. Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu zakonodajnega odločanja.

 

Ministrstvo za javno upravo podpira aktivnosti Transparency International Slovenia (v nadaljevanju: TI Slovenija) na področju zagotavljanja večje transparentnosti v postopku sprejemanja zakonodaje. Portal »Zakonodajni monitor«, ki nastaja na podlagi podatkov, ki jih v okviru projekta obdelujejo v TI Slovenija, predstavlja v tem smislu pomemben korak naprej.  Portal omogoča vpogled v del zakonodajne sledi, ki je vezan na zakonodajni postopek ter prijavljene lobistične stike v času sprejemanja posamezne zakonodaje. Pomembno je, da ima javnost pravico vedeti kdo vpliva na zakonodajo.

 

Skladno s Poslovnikom vlade, se pri predlogih zakonov, ki jih Vlada RS posreduje v Državni zbor, v 7. točko uvoda predloga zakona vnesejo podatki o deležnikih, ki so sodelovali pri pripravi zakonskega predloga in sicer gre za »Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona«, ki vsebuje med drugim tudi podatke o seznamu subjektov, ki so sodelovali, mnenja in predlogi ter pripombe javnosti ter razloge za morebitno neupoštevanje. Omenjena 7. točka uvoda predloga zakona v tem trenutku delno zadostuje namenu zakonodajne sledi, saj se skladno z namenom nanaša predvsem na t.i. javno razpravo oziroma pripombe podane v okviru javne razprave. Glede na to, da Poslovnik DZ v 7.al. 3.odst. 115.čl. predvideva samo prikaz sodelovanja javnosti, Vlada Državnega zbora o t.i. drugih sodelavcih pri pripravi predloga zakona ne obvešča oziroma omenjenih podatkov v uvodni del gradiva predloga zakona ne zapisuje. Prav tako iz Poslovnika Državnega zbora ni razvidno, da bi se zahteval v gradivu uvoda zakona tudi podatek o spisku imen lobistov ali zastopnikov organizacij, ki so nastopale v procesu priprave predpisa. TI opozarja še na vidik vsebine in sicer informacije o tem, katere vsebine so bile v zakon vključene na predlog lobistov ali katerihkoli deležnikov.

 

Ne glede na zgoraj navedeno, pa poslovniška določila vlade določajo obveznost, da predlagatelj v smislu informacije za vlado pripravi tudi pojasnila o dejstvih, ki se nanašajo na pripravo vladnega gradiva, ki se obravnava na seji vlade. Tako je predvidna tudi informacija o fizični ali pravi osebi, kadar je kot zunanji strokovnjak oziroma član delovne skupine sodelovala pri pripravi gradiva ter podatek o morebitnih stroških, ki so pri tem nastali. Pomembno pa je dejstvo, da je omenjena vsebina predvidena samo za obravnavo na seji vlade (se vključi v obrazec vladnega gradiva) in se ne zapisuje v gradivo predloga zakona, ki se posreduje v Državni zbor (posledično se Državni zbor z navedeno vsebino praviloma ne seznani).   

 

Da bi v večjem delu zadostili ciljem zagotavljanja zakonodajne sledi, bo Vlada RS, skladno s sprejetim Programom ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije 2015-2016 in ne glede na to, da Poslovnik Državnega zbora tega natančneje ne predpisuje,  v gradivo oziroma uvod predloga kateregakoli zakona, ki ga bo posredovala v Državni zbor,  poleg informacij o sodelovanju javnosti (v smislu javne razprave) pri pripravi predloga zakona, posredovala  tudi druge pomembne podatke o morebitnih sodelavcih (notranja ali zunanja strokovna javnost, morebitne člane delovnih skupin, podatke o poslovnih subjektih ali fizičnih osebah na podlagi avtorskih pogodb ipd.), ki so sodelovali pri pripravi predloga predpisa, seznamu morebitnih lobistov ali zastopnikov organizacij, ki so se vključevali v pripravo predpisa v različnih fazah postopka do določitve besedila predpisa na Vladi. Predvidena je tudi sprememba 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v smeri podrobnejše določitve transparentnosti postopka sprejemanja zakonodaje, ki vključuje tudi spletno objavo pripomb in predlogov, ki jih je predlagatelj prejel v postopku priprave predpisa. Zakonodajna sled bo tako vsebovala seznam vseh subjektov oziroma deležnikov in civilne družbe, ki so sodelovali pri pripravi in sprejemanju zakonskega ali podzakonskega akta. Poleg celovitega seznama subjektov bodo navedene tudi vsebine, ki so bile na predlog posameznega subjekta v predlog predpisa vključene.

    

Vlada hkrati meni, da bi bilo za zagotovitev ciljev na področju zakonodajne sledi smiselno pristopiti k spremembi 115. člena Poslovnika Državnega zbora in jasneje določiti postopkovna pravila s katerimi bi se zagotovila zakonodajna sled za vse predpise, ne glede na predlagatelja (poslanci DZ k zapisu o deležnikih in javnosti niso zavezani) in ne glede na to vrsto postopka (za nujne postopke prikaz sodelovanja javnosti ni predviden). 

 

Dodatni ukrepi vlade so predvideni tudi na podlagi Strategije razvoja javne uprave, ki jo je Vlada RS sprejela v aprilu letošnjega leta za obdobje 2015-2020. Predviden je  razvoj orodij - projekt priprave ustrezne informacijske rešitve -  ki bo omogočil lažje doseganje ciljev v smeri zagotavljanja zakonodajne sledi in nadgradnja portala E-demokracija za doseganje večje transparentnosti celotnega procesa sprejemanja zakonodaje. Zavedamo se namreč, da so navedeni koraki zelo pomembni za sprejemanje kvalitetnejših predpisov.

 

Kar zadeva področje lobiranja in prijave lobističnih stikov je Slovenija, kot je to razvidno tudi iz mednarodnega poročila Transparency International, z vidika zakonske ureditve ena najnaprednejših držav, saj ima področje lobiranja urejeno v zakonu (tega nimajo Švedska, Finska, Španija, Danska, Italija itd). Poleg tega je ena od redkih EU držav, kjer je register lobistov obvezen (poleg Avstrije, Litve in Poljske). Žal pa je mogoče glede na objavljene podatke o lobističnih stikih ugotoviti, da je izvajanje zakona pomanjkljivo. Prijavljanje lobističnih stikov s strani lobirancev ni dosledno oziroma se pri nekaterih organih sploh ne izvaja. Na Ministrstvu za javno upravo v tej luči gledamo tudi na priporočila Društva integriteta - TI Slovenia in menimo, da je na področju lobiranja prvenstveno potrebno dodatno ozaveščanje potencialnih lobirancev glede zakonskih obveznosti. Zato smo v sodelovanju z nevladno organizacijo TI Slovenia, januarja letos že pripravili in posredovali za čim širšo spletno distribucijo letak poimenovan: Lobiranje - kako se pravilno odzvati, ki predstavlja vodnik ravnanja za funkcionarje in javne uslužbence v primeru lobiranja. Prav tako pa so na tem področju v skladu s Programom ukrepov vlade za preprečevanje korupcije 2015-2016 predvidena dodatna usposabljanja na področju lobiranja.

Več o sodelovanju MJU s TI Slovenija

 

Vse zgoraj navedene aktivnosti so pomembne za sprejemanje kvalitetnejših predpisov in odločitev Vlade in Državnega zbora. Zavedamo pa se, da bo v bodoče potrebno posebno pozornost nameniti tudi nivoju lokalne samouprave (prijava lobističnih stikov, transparentnost, zakonodajna sled, krepitev integritete in omejevanje korupcijskih tveganj…).