Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada RS danes o spremembah Zakona o javnem naročanju, o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril, o spremembah Zakona o prostovoljstvu ter o stališču RS do reform Evropske komisije

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela besedilo predloga Zakona o javnem naročanju in ga bo posredovala v obravnavo Državnemu zboru

 

Predlog novega zakona v slovenski pravni red v celoti prenaša novi evropski direktivi s področja javnega naročanja, njegove rešitve pa bodo omogočile bolj transparentne, krajše in učinkovitejše postopke. Nov sitem spodbuja inovativnost in izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer za določene specifične storitve eksplicitno prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor (npr. inženirske ali arhitekturne storitve).

Zakon ima pomemben socialni učinek, saj se pri javnem naročanju preprečuje sodelovanje tistih subjektov, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje zaradi kršitev plačil v zvezi z delom, so bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti oziroma nimajo predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let (t.i. REK obrazci). Izključeni bodo tudi subjekti z neobičajno nizko ceno, če bo ta nizka zaradi kršitev delovne, socialne ali okoljske zakonodaje.

Predlog novega zakona o javnem naročanju vključuje tudi več rešitev kot posledico prizadevanj, da bi čim bolj poenostavili in debirokratizirali javno naročanje, vendar je bilo treba pri tem upoštevati omejitve veljavne zakonodaje EU. Kljub temu bo v novem sistemu večji poudarek na elektronskem naročanju, odločitve bodo objavljene na portalu javnih naročil, zmanjšali se bodo stroški vročanja in s tem tudi skrajšali postopki, ponudniki pa bodo v vseh državah članicah EU lahko uporabljali enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili.


Pri pripravi besedila zakona je Ministrstvo za javno upravo sodelovalo z vsemi resornimi ministrstvi ter drugimi državnimi organi, osnutek zakona je bil tudi v javni obravnavi, v kateri je ministrstvo prejelo predloge s strani 45 različnih deležnikov. V času javne obravnave je bila organizirana tudi javna predstavitev osnutka zakona. Predlog zakona je bil po javni obravnavi predložen v medresorsko usklajevanje, osnutek zakona pa je bil predstavljen tudi socialnem partnerjem na Ekonomsko socialnem svetu.

Vlada RS je sprejem predloga zakona pospremila že z dvema pomembnima odločitvama, na podlagi katerih bo jeseni sledila prenova sistema zelenega javnega naročanja in priprava smernic za učinkovitejšo izvajanje javnih naročil na pomembnejših vsebinskih in procesnih področjih.

 

 

Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlagane spremembe in dopolnitve Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril vsebujejo spremembe zneskov vrednosti daril v evre, bistvene dopolnitve pa so posledica praktičnih izkušenj pri ravnanju z določenimi vrstami daril, na katere je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije, in sicer gre za določene oblike daril npr. darilne bone, vrednostne bone, darilne žetone, dragocene kovine in podobno. Navedene oblike so se pojavile v praksi, ker pa v uredbi niso bile navedene, so se pri določenih subjektih javnega sektorja in tudi pri javnih uslužbencih pojavile dileme glede pravilnega ravnanja v takih primerih.

Spremembe uredbe tako vsebujejo dopolnitev člena z določbo glede ravnanja javnih uslužbencev v primerih daril, kot so darilni boni, vrednostni boni, darilni žetoni, dragocene kovine in podobno. Predlaga se tudi črtanje odstavka, ki določa, da darila, ki jih javni uslužbenec ne sme sprejeti, ne morejo postati last organa ali osebe javnega prava. Zakon namreč že določa primere, ko darilo postane last delodajalca, jasno pa je, da v primerih, ko je morebitno darilo povezano ali bi lahko bilo povezano s kaznivim dejanjem, pravzaprav ne gre za darilo, ampak za podkupnino, kar pristojni organi odvzamejo v okviru kazenskega pregona.

Z dopolnitvijo uredbe bo poslej med drugim tudi jasno določeno, da se v seznam daril vpisuje ocenjena vrednost daril, natančno pa bo tudi določeno, da se darila, ki postanejo last delodajalca in se ne morejo uporabljati v skladu z namenom ustanovitve tega delodajalca, prodajo v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

 

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga  Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije

Z Zakonom o prostovoljstvu se je področje prostovoljstva v Republiki Sloveniji prvič normativno uredilo in določilo minimalne pogoje za prostovoljce in prostovoljske organizacije, za organiziranje in opravljanje organiziranega prostovoljskega dela (usposabljanje prostovoljcev, zagotavljanje njihove varnosti, povračilo stroškov, spremljanje in podporo njihovemu delu ter ustrezno zavarovanje).

Pri izvajanju zakona v praksi ter ob pripravi skupnih letnih poročil o prostovoljstvu se je pokazalo, da nekatere zakonske določbe ne omogočajo učinkovitega izvajanja organiziranega prostovoljstva.

Vsled temu je bila v začetku leta 2014 na Ministrstvu za notranje zadeve ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo sprememb in dopolnitev Zakon o prostovoljstvu. Navedena delovna skupina je pripravila osnutek predloga sprememb in dopolnitev zakona, ki gre predvsem v smeri poenostavitve poročanja o opravljenem prostovoljskem delu, ureditve izvajanja prostovoljskega dela v javnih zavodih, manjše spremembe pa so predlagane tudi pri kazenskih določbah.

Pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu so pripravljavci sledili predvsem naslednjim ciljem:
- poenostaviti poročanje o opravljenem prostovoljskem delu,
- odprava dodatnih administrativnih bremen,
- poenostavitev opravljanja prostovoljskega dela v osebah javnega prava (na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe) ali osebah zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno.

Pri oddaji poročil o opravljenem prostovoljskem delu, ki jih prostovoljske organizacije enkrat letno pripravijo, je v predlogu zakona zahtevanih manj podatkov, saj se je tekom izvajanja zakona izkazalo, da določeni podatki niso bistveni pri statistični obdelavi.

Pri izvajanju zakona se je pokazalo, da predvsem pri opravljanju prostovoljskega dela v javnih zavodih, sklepanje dogovora s prostovoljsko organizacijo, ki nato poroča tudi za opravljeno prostovoljko delo opravljeno v javnih zavodih, predstavlja za obe strani preveliko obremenitev oz. administrativno oviro. Člen je po novem spremenjen na način, da bodo tudi organizacije (iz 7. člena), ki izpolnjujejo vse zakonsko določene pogoje, poročale AJPES-u o opravljenem prostovoljskem delu in se skladno z zakonom vpisale v vpisnik prostovoljskih organizacij.

Predlog zakona prinaša spremembe pri pogojih, ki so potrebni za vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij. Z uveljavitvijo predlaganega zakona se bodo v vpisnik prostovoljskih organizacij lahko poleg določenih pravnih oseb zasebnega prava vpisale tudi osebe javnega prava na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe ali osebe zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je s posebnim zakonom opredeljeno kot nepridobitno.


Vlada RS je sprejela Stališče Republike Slovenije k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU - 9079/15


Republika Slovenija pozdravlja sveženj reform usmerjenih v povečanje odprtosti in preglednosti v postopku odločanja na ravni EU, izboljšanje kakovosti nove zakonodaje prek boljših ocen učinka osnutkov zakonodajnih aktov in njihovih sprememb ter spodbujanje stalnega in doslednega pregleda obstoječe zakonodaje EU. Pri tem je potrebno okrepiti zavezanost k visokokakovostnim in preglednim posvetovanjem z deležniki ter program ustreznosti predpisov - REFIT. Aktivnosti za poenostavitev zakonodaje ne smejo potekati na račun zniževanja standardov na področju varovanja okolja, pravic potrošnikov in delavcev. Zavzemamo se za večjo pozornost pravilom, ki zadevajo mala in srednja podjetja ter pozdravljamo okrepljen Odbor za regulativni nadzor, ki bo vključeval tudi člane izven institucij EU (civilna družba, zasebni sektor). Potrebno je dati večji poudarek priložnostim, ki jih nudijo digitalne in druge tehnologije ter upoštevati predvsem načela subsidiarnosti, proporcionalnosti in vlogo nacionalnih parlamentov.


Evropska komisija si je kot eno od prednostnih nalog zastavila spremembo načina dela na ravni EU, kar pomeni, da morajo institucije in zakonodaja služiti državljanom in podjetjem. Zavezala se je k boljšemu pravnemu urejanju in v sporočilu izpostavila naslednje ukrepe:

- Osredotočenost in namenskost: Prednostna naloga Komisije je zagotoviti rešitve za pomembna vprašanja, ki jih države članice ne morejo rešiti same in ne ukvarjanje z vsakim vprašanjem v EU;
- Odprtost postopka oblikovanja politik: Cilj odpiranja postopka oblikovanja politik je preglednost in odgovornost, kot tudi oblikovanje politik, ki temelji na najboljših razpoložljivih dokazih. Deležniki bodo lahko izrazili svoja stališča v celotnem življenjskem ciklu politike, omogočena jim bo predložitev povratne informacije o delegiranih aktih, izboljšan pa bo tudi obrazložitveni memorandum. Osnutki delegiranih aktov bodo na voljo na spletišču Komisije, in sicer štiri tedne v času, ko poteka tudi posvetovanje s strokovnjaki v državah članicah. Prav tako bodo štiri tedne javno na voljo izvedbeni akti, o katerih mora izreči mnenje ustrezen odbor. To bo deležnikom omogočalo, da predložijo pripombe preden države članice o aktu glasujejo v zadevnem odboru.
- Zakonodaja, ki izpolnjuje svoj namen, je preprosta za izvajanje, zagotavlja varnost in predvidljivost. Cilj so razumna in realistična pravila, ki se pravilno izvajajo in izvršujejo po celi EU. Pri boljšem pravnem urejanju gre za to, da dejansko dosežemo ambiciozne cilje politik, ki smo si jih zastavili.
- Zavezanost k boljšemu pravnemu urejanju mora veljati na vseh področjih. Treba je graditi na že doseženem napredku na podlagi ocen učinka in programa ustreznosti predpisov – REFIT. Komisija namerava še okrepiti obstoječi program REFIT, ki bo postal bolj ciljen, količinsko opredeljen, vključujoč in vpet v politično odločanje.
- Uporaba regulativnih in neregulativnih ukrepov: Cilj je zagotoviti, da je določena rešitev na področju politike najboljši in najmanj obremenjujoč način za doseganje ciljev politike.
- Nadzor: Okrepljena vloga novega Odbora za regulativni nadzor.
- Skupna zavezanost institucij EU: Evropski parlament in Svet imata pravico, da v zakonodajnem postopku spreminjata zakonodajo, kar prinaša tudi odgovornost, da upoštevata tudi učinke teh sprememb.
- Ex-post evalvacija in osvežitev obstoječe zakonodaje.

 

Komisija se zavezuje, da bo prevzela politično odgovornost za uporabo načel in postopkov boljšega pravnega urejanja pri svojem delu ter poziva druge institucije EU in države članice, naj storijo enako.

 

 

Vlada o razrešitvi generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo in imenovanju novega generalnega sekretarja v omenjenem ministrstvu

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se mag. Domen Bizjak z dnem 31. 7. 2015 razreši s položaja generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo in s 1.8.2015 imenuje mag. Mirka Stoparja za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je do 31. 1. 2016. 

V skladu s prvo točko drugega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih se uradnik iz drugega odstavka 82. člena istega zakona z odločbo razreši s položaja, če to sam zahteva oziroma s tem soglaša. Mag. Domen Bizjak, generalni sekretar v Ministrstvu za javno upravo, je podal predlog za razrešitev s položaja generalnega sekretarja. Na podlagi podanega predloga minister za javno upravo predlaga, da Vlada Republike Slovenije izda odločbo o razrešitvi mag. Domna Bizjaka s položaja generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo, z dnem 31. 7. 2015.

Mag. Mirko Stopar je diplomiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral pa na Fakulteti za organizacijske vede v Mariboru. Od leta 1996, ko je opravljal pripravništvo, do leta 2009 je bil zaposlen na Ministrstvu za obrambo, med leti 2009 in novembrom 2010 na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kasneje pa na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport oziroma Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer je bil (med leti 2012 in 2014) vodja Sektorja za analize in namestnik generalnega sekretarja, nato pa, od oktobra 2014 dalje, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo.

 

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z naročanjem storitev pri zunanjih izvajalcih

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Združene levice (ZL) Luke Meseca v zvezi z naročanjem storitev pri zunanjih izvajalcih – outsourcing -in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.


Poslanec v vprašanju navaja konkretne primere del, ki jih opravljajo zunanji izvajalci (pisanje zakonov, strokovna mnenja, pedagoška dejavnost) in posebej izpostavlja delovanje Družbe za razvoj infrastrukture, d.o.o..


Vlada pojasnjuje, da je obseg sredstev za delovanje posameznih proračunskih uporabnikov določen v finančnem načrtu, v okviru katerega je treba že okvirno določiti tudi namen porabe teh sredstev, kar pomeni, da je možno ugotoviti, koliko sredstev je bilo porabljenih za posamezne namene. S posebno analizo Vlada ne razpolaga.


V zvezi z varstvom javnega interesa in zagotavljanjem transparentnosti v postopku naročanja in izbire zunanjih izvajalcev vlada pojasnjuje, da je navedeno področje sistemsko urejeno, tako z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije kot tudi z zakoni, ki sistemsko urejajo javno naročanje. Prav tako je treba omeniti tudi Zakon za uravnoteženje javnih financ - ZUJF, ki vsebuje določene omejitve oziroma ureja sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb. Dalje je Vlada letos sprejela Program ukrepov Vlade Republike Slovenije za prečevanje korupcije za obdobje 2015 – 2016, ki temelji na ničelni toleranci do korupcije.


V zvezi s sistemsko ureditvijo pa želi vlada opozoriti še na Zakon o javnih uslužbencih – ZJU, ki velja za uradnike v državnih organih in upravah samoupravnih skupnosti in vsebuje nekatere omejitve, ki se sicer nanašajo le na uradnike in bi jih lahko označili kot nezdružljivost uradniškega statusa z opravljanjem določenih dejavnosti. Zakon na primer določa, da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela oziroma bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne.


Vlada se zavzema za uveljavitev sistema, v katerem bo možno postavljanje ciljev tako za posameznega javnega uslužbenca kot za organe, seveda s hkratnim spremljanjem rezultatov dela in s tem tudi prevzemanje odgovornosti za opravljene naloge. Za realizacijo navedenega na ministrstvu, pristojnem za upravo, že potekajo določene aktivnosti, med drugimi tudi aktivnosti v zvezi z izvedbo funkcijske analize javnega sektorja, katere rezultat bo pregled in popis subjektov javnega sektorja, pravnih podlag za njihovo delovanje, nalog in pristojnosti, organiziranosti ter virov (notranjih in zunanjih) in hkrati tudi ugotovitve glede izvajanja in podvajanja nalog  v teh subjektih. Prav tako bo analiza vsebovala ugotovitve glede kadrovskih, finančnih in drugih virov,  potrebnih  za izvedbo določenih enakih nalog v različnih subjektih, kar bo omogočilo primerjave glede obremenjenosti javnih uslužbencev ter tudi pregled opravljanja nalog z zunanjimi izvajalci. Na tej podlagi bo možno oblikovati predloge za sistemske, organizacijske in strukturne spremembe, tudi v smeri enakomerne obremenitve posameznikov in prerazporeditve virov ter načinov izvajanja nalog. Prav tako pa bo mogoče identificirati naloge, ki jih znotraj javnega sektorja ni možno opraviti, ker ni specifičnih znanj in bodo še vedno potrebni zunanji izvajalci.


Glede na to, da je v poslanskem vprašanju omenjena tudi pedagoška dejavnost, vlada pojasnjuje, da na področju vzgoje in izobraževanja obstaja neposredna zakonska podlaga za sklepanje podjemnih pogodb s strokovnimi delavci v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), podobno tudi  Zakon o visokem šolstvu (ZViS), ter Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI). 


Obveznosti in omejitve glede opravljanja določenih dejavnosti za funkcionarje urejajo tudi področni zakoni. Tako na primer Zakon o poslancih. V zvezi z navedbo o pisanju zakonov izven pristojnih organov pa vlada želi opozoriti na Resolucijo o normativni dejavnosti in na Poslovnik vlade.


Nad delom posrednih uporabnikov proračuna je vzpostavljen dodaten nadzor, in sicer na način, da morajo ministrstva, vsako na svojem področju, v skladu z 49. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 – ZIPRS1415 posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo njihovih finančnih načrtov. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom, pristojnim za finance. Tudi na ta način se zagotavlja namenskost rabe javnih sredstev.

Družba DRI je bila ob upoštevanju določb Zakona o javnih naročilih ustanovljena kot t.i. notranji izvajalec države za opravljanje storitev investicijskega inženiringa, vodenja investicij v javno infrastrukturo in drugih svetovalnih storitev za organe države in pravne osebe javnega prava, v praksi imenovana »državni inženir«. Pogoji za status notranjega izvajalca so določeni v Zakonu o javnih naročilih in so prav zaradi posebnega statusa strogi. Družba DRI je torej ustanovljena na podlagi predpisov o gospodarskih družbah, vendar pa zanjo kot notranjega izvajalca (države in pravnih oseb javnega prava) veljajo strožje omejitve poslovanja, kot veljajo na primer za javna podjetja. Direktor družbe Jure Kač družbo vodi od 4. 10. 2013, torej že iz časa pred nastopom mandata sedanje vlade. Obseg poslov z državo in pravnimi osebami javnega prava je v času njegovega mandata stabilen, struktura pa se skladno s poslanstvom družbe spreminja v dobro obsegu poslov, opravljenih v okviru in-house poslovanja, skladno s poslovno politiko družbe od preoblikovanja v letu 2011 dalje, vse v skladu z namenom edinega ustanovitelja (države), kot izhaja iz akta o ustanovitvi družbe ter doktrino in-house, to je notranjega izvajalca za državo in pravne osebe javnega prava.


Upoštevaje navedeno vlada svoje aktivnosti usmerja tudi v transparentno in racionalno rabo javnih sredstev, v zagotavljanje kakovostnih javnih storitev in v ustvarjanje pogojev za delovanje javnega sektorja na način, da bodo subjekti javnega sektorja oziroma zaposleni javni uslužbenci izvajali naloge, za katere so subjekti ustanovljeni. Vlada želi zagotoviti, da bodo subjekti javnega sektorja zunanje storitve  naročali le izjemoma, in sicer v primerih, če bodo za izvedbo naloge potrebna posebna znanja ali če drugače določene naloge ne bo možno opraviti.