Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada sprejela Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne uprave za obdobje 2015 - 2020

Vlada Republike Slovenije je na zadnji seji pred počitnicami (48. redni seji) sprejela Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne uprave za obdobje od leta 2015 do 2016.

 

 

 

Vlada Republike Slovenije je 29. 4. 2015 sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015 – 2020 ter naložila Ministrstvu za javno upravo, da skupaj s pristojnimi organi pripravi dvoletni akcijski načrt ukrepov za obdobje od leta 2015 do leta 2016 kot izvedbeni akt že sprejete strategije. Na tej podlagi je Ministrstvo za javno upravo skupaj s pristojnimi nosilci posameznih vsebin pripravilo »Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne uprave za obdobje od 2015 do 2016«,ki ga posreduje Vladi RS v sprejem.

 

Sprejem strategije razvoja javne uprave je bil nujen, da bi izboljšali in modernizirali njeno delovanje, pripomogli k boljšemu okolju za državljane in gospodarstvo ter dvigu družbene blaginje in konkurenčnosti celotne države. Obstoj strategije javne uprave pa pomeni tudi enega izmed predhodnih pogojev za izpolnjevanje 11. tematskega cilja v okviru programiranja za novo finančno obdobje, ki jih mora Slovenija izpolniti (ex–ante conditionalities) v okviru zahtev Evropske komisije. Za zaključek postopka potrditve predhodne pogojenosti pa je Evropski komisiji potrebno posredovati še prvi dvoletni akcijski načrt izvedbe strategije za leti 2015 in 2016.

 

Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne uprave za obdobje od 2015 do 2016 predstavlja izvedbeni akt omenjene strategije ter pomeni operacionalizacijo strateških ciljev po vsebinskih sklopih in je pripravljen v sodelovanju z nosilci posameznih vsebin po sedmih poglavjih:

 

1.       Učinkovita organiziranost,

2.       Učinkovita uporaba virov,

3.       Izboljšanje zakonodajnega okolja,

4.       Odprto in transparentno delovanje z ničelno toleranco do kršitve integritete v javnem sektorju,

5.       Sistem vodenja kakovosti v javni upravi,

6.       Posodobitev inšpekcijskega nadzora, 

7.       Učinkovita informatika, dvig uporabe e-storitev in interoperabilnost informacijskih rešitev.