Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada na seji sprejela tudi Prvo vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016 – Ničelna toleranca do korupcije

Vlada sprejela Prvo vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016 – Ničelna toleranca do korupcije ter spremembe Uredbe o organih v sestavi ministrstev. Sprejela je tudi Poročilo Inšpekcijskega sveta za leto 2014.

Sprejeto Prvo vmesno poročilo Vlade RS o izvajanju programa ukrepov za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016 - Ničelna toleranca do korupcije

 

Vlada RS je januarja letos sprejela Program ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 2015 – 2016 Ničelna toleranca do korupcije. O izvajanju ukrepov je Ministrstvo za javno upravo na osnovi poročil posameznih ministrstev pripravilo skupno polletno poročilo.

Med ukrepi, ki so vključeni v dvoletni program, so priprava predloga zakona v zvezi z revizijo TEŠ 6, v zvezi z bančno luknjo pa identifikacija preteklih koruptivnih dejanj pri sklepanju bančnih poslov in priprava primernih podlag za njihovo preprečevanje in odkrivanje ter ureditev pravnih podlag za delovanje DUTB. Na področju javnega naročanja v zdravstvu je v pripravi informacijska rešitev za skupno javno naročanje zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme, ki bo zagotovila večjo preglednost. Eden od ukrepov je priprava etičnega kodeksa za funkcionarje vlade in ministrstev ter ureditev pravnih podlag za odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije, pa tudi učinkovit in pregleden nadzor nad delovanjem področnih zbornic. Ukrepi so načrtovani tudi na področju omejevanja korupcijskih tveganj v javni upravi (dodatna usposabljanja zaposlenih v javni upravi na področju integritete, vzpostavitev enotnega nacionalnega registra tveganj) ter ukrepi na področju javnih naročil in na področju pravosodja.

Poleg Programa vlade 2015-2016 aktivnosti na področju integritete in preprečevanja korupcije predvidevata tudi Strategija razvoja javne uprave 2015-2020 in Nacionalni reformni program 2015-2016 (oba dokumenta je vlada sprejela aprila letos).

Glede na Indeks zaznave korupcije mednarodne nevladne organizacije Transparency International je bila Slovenija v letu 2014 uvrščena na 39. mesto med 175 državami, kar je štiri mesta višje kot leto prej in kaže na to, da si je država na tem področju postavila prave smernice in cilje, potrebno pa je odločno izpolnjevanje ukrepov iz programa in izvajanje drugih aktivnosti, ki bodo pripomogle k izpolnitvi zastavljenih ciljev na tem področju.

PODROBNEJE O UKREPIH IZ PROGRAMA »NIČELNA TOLERANCA DO KORUPCIJE«

 

V zvezi z ukrepom, ki zadeva zagotovitev pregledne revizije postopkov in poslovanja TEŠ 6, je Vlada določila besedilo Predloga Zakona o reviziji velikih infrastrukturnih projektov (maja 2015), katerega namen je omogočiti celovito in v relativno kratkem času izvedeno preiskavo priprave in izvajanja ne le projekta izgradnje bloka 6 TEŠ temveč tudi prihodnjih projektov, pri katerih se lahko pojavi resen dvom o pravilnosti, gospodarnosti oziroma smotrnosti nadaljnjega in na začetku investicije nepredvidenega investiranja ali/in poroštva.

 

Policija je v letu 2015 nadaljevala s prioriteto dela na področju gospodarske kriminalitete v povezavi z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, tudi koruptivnih, pri sklepanju bančnih poslov. Policija ima trenutno v preiskavi 113 sumov kaznivih dejanj s področja bančnega poslovanja.

 

Kar zadeva pravne podlage za preprečevanje koruptivnih tveganj na področju bančništva, je vlada v novi Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki je pričel veljati 13. maja 2015,  vključila tudi določbo o sistemu obveščanja o kršitvah v banki. Tudi določbe, ki se nanašajo na uporabo in razkritje zaupnih informacij Banke Slovenije in bank, bodo prispevale k povečanju transparentnosti njihovega poslovanja in tako pomembno prispevale k učinkovitejšemu preprečevanju in odkrivanju morebitnih koruptivnih dejanj na področju bančnega poslovanja. Vlada RS je uredila tudi pravne podlage za delovanje DUTB (ukrep bo izveden s potrditvijo besedila novele Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank).

 

Na področju pravosodja so marca oziroma aprila 2015 pričele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o sodiščih, Zakona o sodniški službi in Zakona o državnem tožilstvu. Navedena zakoni pomenijo odgovor na priporočila GRECO za zagotovitev integritete sodnikov in državnih tožilcev.

 

V povezavi s krepitvijo integritete in etike pri funkcionarjih, je Vlada RS junija 2015 obravnavala in podprla celotni t.i. »volilni paket«, katerega namen je ureditev pogojev za nastop in razlogov za prenehanje funkcije imenovanih in voljenih funkcionarjev. Gre za novele zakonov: Zakona o volitvah v državni zbor, Zakona o poslancih, Zakona o državnem svetu, Zakona o vladi Republike Slovenije in Zakona o volitvah predsednika republike.

 

Z namenom večje transparentnosti na področju financiranja volilnih kampanj, financiranja političnih strank in tudi javnih naročil si je od februarja 2015 dalje mogoče na spletni strani AJPES ogledati finančna poročila organizatorjev volilnih kampanj (konkretno za zadnje lokalne volitve 2014) in letna finančna poročila političnih strank. Večja transparentnost na področju javnega naročanja je bila poleg obvezne uporabe e-dražb za ministrstva, organe v sestavi ter vladne službe zagotovljena tudi z nadgraditvijo Portala javnih naročil, kjer je mogoče od 25. maja 2015, vpogledati v sklenjene pogodbe iz javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev.

 

Kar zadeva načrte v prihodnje na področju integritete je vlada v okviru sprejema Nacionalnega reformnega programa 2015-2016 aprila 2015 napovedala krepitev učinkovitosti delovanja neodvisnih regulatornih organov na področju finančnega sistema in varstva konkurence. V letu 2015 bo pripravljen in predvidoma v letu 2016 uveljavljen Zakon o regulatornih postopkih, ki bo ustrezneje kot doslej urejal kaznovalne postopke neodvisnih državnih organov (kot npr. Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za varstvo konkurence). Temeljni cilj je vzpostavitev sistema, ki bo tako z vidika kaznovanja kot z vidika sodnega varstva omogočil hitrejšo, preglednejšo in učinkovitejšo obravnavo tovrstnih kršitev.

Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 

Uredba o organih v sestavi ministrstev je izvedbeni predpis Zakona o državni upravi (ZDU), v skladu s katero se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora ter nalog na področju javnih služb. V skladu z zakonskimi merili uredba določa, kateri organi v sestavi delujejo v posameznih ministrstvih, njihova delovna področja, naziv predstojnika in način opravljanja spremljajočih nalog strokovne pomoči predstojniku. Pristojnost za ustanavljanje in ukinjanje ter za določanje delovnih področij organov v sestavi ministrstev je ZDU prenesel na Vlado Republike Slovenije in ji tako prepustil odgovornost za oblikovanje strukture vladnega sektorja.

Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev vsebuje spremembe in dopolnitve, povezane z izvrševanjem določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Omenjeni zakon določen del nalog, ki jih opravlja  Inštitut za vode Republike Slovenije, prenaša na Ministrstvo za okolje in prostor, kateremu je Vlada Republike Slovenije s sklepom 5.3.2015, naložila, da izvede ukrepe za reorganizacijo na področju upravljanja z vodami oziroma izvede aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo novega organa v njegovi sestavi to je Direkcije Republike Slovenije za vode.

Spremembe in dopolnitve Uredbe o organih v sestavi ministrstev vsebujejo določitev Direkcije Republike Slovenije za vode kot organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor ter  ureditev delovnega področja direkcije. Glede na določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah in glede na naloge, ki jih bo opravljala Direkcija Republike Slovenije za vode, predlog uredbe vsebuje tudi uskladitev nekaterih nalog Agencije Republike Slovenije za okolje, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.


Vlada obravnavala Poročilo Inšpekcijskega sveta za leto 2014

Vlada RS se je seznanila s Poročilom Inšpekcijskega sveta za leto 2014.

Na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru so glavni inšpektorji dolžni Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila o delu inšpekcij, ki jih vodijo. Inšpekcijski svet je skladno s Poslovnikom Inšpekcijskega sveta dolžan pripraviti svoje letno poročilo, ki ga minister, pristojen za javno upravo, pošlje v seznanitev vsem članom Vlade RS. Inšpekcijski svet je na podlagi podatkov, ki so jih za leto 2014 posredovali inšpektorati, uprave, uradi in agencije, ki imajo pooblastila za vodenje inšpekcijskih postopkov (v nadaljevanju inšpekcije), regijske koordinacije inšpektorjev in odbori Inšpekcijskega sveta, pripravil letno poročilo. Poročilo je bilo pripravljeno v sodelovanju s člani Inšpekcijskega sveta in tudi pisno usklajeno z njimi. Poročilo vsebuje tudi podatke o delu odborov Inšpekcijskega sveta in regijskih koordinacij inšpektorjev.

Inšpekcijski svet deluje v skladu z zakonom kot stalno medresorsko delovno telo, ki ga vodi minister, pristojen za upravo, ali oseba, ki jo minister pooblasti. Namenjen je medsebojni koordinaciji dela in s tem doseganju večje učinkovitosti različnih inšpekcij. Člani Inšpekcijskega sveta so glavni inšpektorji in predstojniki organov oziroma poslovodni organi oseb javnega prava, v katerih deluje inšpekcija, oziroma osebe, ki jih predstojnik oziroma poslovodni organ pooblasti, torej praviloma osebe, ki so najbolj odgovorne za delovanje posameznih inšpekcij.

Inšpekcijski svet opravlja naloge, povezane z doseganjem večje učinkovitosti in usklajenosti delovanja inšpekcij, tako da usklajuje skupno izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora različnih inšpekcij, obravnava skupna vprašanja glede delovanja inšpekcij, obravnava vprašanja, povezana z usposabljanjem v inšpekcijah, obravnava in usklajuje oziroma načrtuje ukrepe za zagotovitev informacijske podpore inšpekcijam.

V priloženem letnem poročilu Inšpekcijskega sveta so tako zajeti statistični podatki o opravljenem delu, ki kažejo, da je bilo v letu 2014 izrečenih 53.134 upravnih in 30.194 prekrškovnih ukrepov, torej skupaj 83.328 ukrepov. V primerjavi z letom 2013 je bilo za 4,01% manj izrečenih upravnih ukrepov in za 2,04% več prekrškovnih ukrepov, pri čmer pa je treba upoštevati, da so v tem poročilu vključeni tudi podatki Informacijskega pooblaščenca, v poročilu za leto 2013 pa teh podatkov ni bilo.

Poročilo vsebuje tudi vsebinsko predstavitev problematike, s katero se srečujejo posamezne inšpekcije pri svojem delu, od predpisov do kadrovskih in finančnih ter drugih težav. Predstavljeno je tudi delo in naloge regijskih koordinacij inšpekcij, prav tako delo odborov, ki delujejo pri Inšpekcijskem svetu.