Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Z novelo ZDIJZ-E do pospešenega odpiranja podatkov in podatkovnih baz organov

Pojasnilo glede predloga novele ZDIJZ-E in zaračunavanja stroškov za dostop do dokumentov

Predlog novele ZDIJZ-E zasleduje cilj pospešenega odpiranja podatkov in podatkovnih baz organov javnega sektorja za možnost ponovne uporabe v katerikoli namen in pomeni implementacijo Direktive EU 2013 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (Direktiva 2013/37/EU o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja). Vlada Republike Slovenije je na svoji 52. redni seji (10. 9. 2015) določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in ga je po sprejemu poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

 

Po predlogu novele zakona, ki ga je potrdila vlada v začetku septembra, bodo podatki, ki se zbirajo v državni upravi preko opravljanja javnih nalog, dostopni za katerikoli namen brez zaračunavanja cene. Večji poudarek bo namenjen objavi baz podatkov v odprtih formatih na spletu, ki bo omogočil enostavno ponovno uporabo. Tovrstne aktivnosti vlade omogočajo razvoj gospodarstva ter družbe kot celote.

 

Ločiti moramo med tako imenovanimi stroški, ki so povezani s posredovanjem podatkov v konkretnem postopku in zaračunanjem cene podatkov za namen ponovne uporabe (zaračunajo se strošek zbiranja, obdelave, reprodukcije....Če gre v prvem delu praviloma za zelo nizke stroške, ki so blizu nič, pa v drugem delu (ko govorimo o ceni podatkov) gre za dokaj visoke zneske, ki jih trenutno plačujejo fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo podatke javnega sektorja v pridobitni namen. Trenutno veljavna zakonodaja (ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja) namreč omogoča kateremu koli organu javnega sektorja, da  podatke za ponovno uporabo zaračuna po ceniku, ki je določen z uredbo, prav tako pa lahko zaračuna tudi stroške za dostop ali ponovno uporabo.  Skladno z evropsko direktivo je torej večji napredek predviden pri zaračunavanju cene, saj po novem to ne bo več možno, bodo pa organi še naprej lahko zaračunali stroške posredovanja informacij.

 

Samo izjemoma (širši javni sektor npr. agencije, ki se financirajo iz drugih virov, da lahko opravljajo javne naloge) bo zaračunavanje cene še možno, vendar bo za to predhodno potrebno dovoljenje ministrstva za javno upravo. Ker se neposredni proračunski uporabniki (državni organi) financirajo za izvajanje javnih nalog iz proračuna, zaračunavanje cene podatkov ne bo možno.

 

V zvezi z očitki nekaterih nevladnih organizacij, da predlog ZDIJZ-E spreminja določbe glede zaračunavanja stroškov pri postopkih na podlagi zahteve za dostop pojasnjujemo:

Glede stroškov za dostop in ponovno uporabo (ki se nanašajo izključno na postopek posredovanja)  trenutno veljavni zakon uporablja enotno terminologijo in sicer»materialni stroški« za dostop in ponovno uporabo. Ker je Direktiva EU 2013 o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja uvedla novi pojem in sicer "mejni stroški", je bilo ugotovljeno, da bi se ob uporabi različnih pojmov stroškov v situaciji, ko gre za dostop, in v situaciji, ko gre za ponovno uporabo,  v praksi povzročila zmeda. Tako govorimo sedaj v predlogu zakona enotno o »stroških, ki nastanejo organu neposredno v zvezi s pripravo in posredovanjem kopije zahtevane informacije za prosilca«  in ki se še vedno zaračunajo izjemoma (zakon uporablja terminologijo veljavnega zakona: »organ lahko zaračuna«). Natančnejše parametre pa v nadaljevanju glede stroškov (lahko tudi ločeno za dostop oziroma ponovno uporabo) določa uredba, ki jo imamo (predvsem zaradi implementacije direktive) namen spremeniti do konca leta.

 

Zaračunavanje stroškov je po veljavni zakonodaji možnost, ki pa je organi praviloma ne uporabljajo. Okvirni cenik je določen z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaj. V prvem odstavku je določeno; »organ določi ceno materialnih stroškov tako, da upošteva povprečne tržne cene za storitev posredovanja informacij in povprečno lastno ceno stroškov dela in amortizacije opreme organa«. Praviloma organi javnega sektorja uporabljajo cenik, ki je določen z uredbo, samo v izjemnih primerih se uporabljajo posebni ceniki. Kot to dovoljuje uredba, ceniki  stroškov dejansko vsebujejo tudi stroške dela, ki pa se dejansko v praksi izjemoma zaračunajo.

Iz Skupnega letnega poročila Vlade o izvajanju ZDIJZ v zvezi z zaračunavanjem za posredovanje informacij javnega značaja izhaja, da je v letu 2014 od več kot 419 državnih organov in organov lokalnih skupnosti stroške zaračunavalo zgolj 18 državnih organov in 10 občin (14 in 14 sta enaka podatka za leto 2013). Omenjeni organi so rešili 75.00 zahtevkov in dostop do informacij javnega značaja zaračunali samo v 37 primerih. Iz navedenega lahko potrdimo, da so v Sloveniji informacije javnega značaja v večini BREZPLAČNO DOSTOPNE (brez takse) IN TAKO BO TUDI V BODOČE.  Zaračunavanje stroškov postopka glede na zakonodajo je (in tudi bo)  možno samo v primeru »prekomernega obremenitve« organa in ob tem imamo državljani še pravno varstvo (če se z zaračunanimi stroški ne strinjamo se lahko pritožimo pri Informacijskem pooblaščencu).

 

S predlogom spremembe 34. člena ZDIJZ pravice dostopa do informacij ne želimo omejiti ali kakorkoli poslabšati. Menimo, da je na tem mestu s strani različnih deležnikov, prišlo do nesporazuma ali  nerazumevanja. Iz že veljavnega zakona izhaja zaveza po sprejetju enotnega stroškovnika in ravno z enotnim stroškovnikom  za dostop in ponovno uporabo informacij želimo preprečiti, da bi organi javnega sektorja, predvsem pa t.i.  novi zavezanci – podjetja v lasti države ali občin) zaračunavali stroške po svojih cenikih (kar je trenutno možno) in posledično zaračunavali celo izredno visoke stroške dela. 

 

Ministrstvo ima v nadaljevanju namen opraviti dodatne analize (predvsem zaračunavanja stroškov v širšem javnem sektorju) in v sodelovanju s ključnimi deležniki željo pripraviti poenotena podzakonska pravila za zaračunavanje kot tudi druge spremembe Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

 

Povzemamo:izhodišče sprememb pa je dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je zaračunavanje izjema, ne pravilo, in da lahko poteka zgolj v mejah, ki še vedno omogočajo učinkovito izvrševanje pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Več o sami noveli.