Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada RS na 68. redni seji med drugim tudi o noveli Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

Vlada Republike Slovenije je na 68. redni seji obravnavala naslednje točke iz delovnega področja Ministrstva za javno upravo: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, Anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti za realizacijo VI. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017, odgovor na pisno vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije Bojana Podkrajška, imenovanje Mag. Mirka Stoparja za generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo ter razrešitev Mojce Ramšak Pešec s položaja generalne direktorice Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) sledi spremembam ustave iz leta 2013. Nova ustavna ureditev zakonodajnega referenduma je posegla v tri sestavine referendumske ureditve, to je v referendumsko iniciativo (zmanjšanje števila predlagateljev referenduma), predmet referendumskega odločanja (določitev omejitev in prepovedi referenduma) in dvig praga legitimnosti na referendumu sprejete odločitve. Po novem lahko zakonodajni referendum zahtevajo samo volivci, to je najmanj štirideset tisoč volivcev, referendum ni več dopustno razpisati za nekatere posebej določene zakone, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve (za zavrnitev zakona je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev). Poleg tega je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Vse te spremembe 90. člena ustave zahtevajo ustrezne spremembe in dopolnitve zakona oziroma njihovo razčlenitev in natančnejšo ureditev v ZRLI.

 

Predlog novele ZRLI v dveh členih (spremenjeni 21. in  novi 21.a člen) ureja postopek odločanja državnega zbora v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati.  Državni zbor bo po novem  sprejel ugotovitveni sklep, da referenduma ni dopustno razpisati v roku štirinajstih dni po vložitvi popolne pobude (še pred postopkom zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi).  Predlagatelj referenduma bo imel možnost, da v roku petnajstih dni  od objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije poda zahtevo za ustanovnosodno presojo sklepa državnega zbora.  Ustavno sodišče bo o zahtevi odločilo v roku tridesetih dni. Razglasitev zakona bo možna šele po sprejeti odločitvi ustavnega sodišča oziroma bo, če bo tako odločilo ustavno sodišče, predsednik državnega zbora določil rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi. 


Za zakone iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave (nujni ukrepi – obramba, varnost, odprava posledic naravnih nesreč)  je predviden drugačen postopek in sicer 21.a člen določa, da bodo tovrstni zakoni uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta (lahko tudi v parih dneh). Če bo ugotovljena kršitev postopka (na podlagi presoje ustavnega sodišča) bo možna razveljavitev že veljavnega zakona.


Poleg ustavnih sprememb, ki narekujejo spremembe ZRLI, vlada predlaga tudi nekatere druge spremembe, ki izboljšujejo referendumski postopek. Predvidena je  uvedba elektronskega postopka zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma in sicer tako, da po novem ne bo potrebno fizično zbiranje obrazcev podpore in posredovanje le teh predlagatelju. Podpora bo po novem podpisana  upravnim organom in  zavedena v elektronski obliki, predlagatelj referenduma pa bo od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pridobil potrdilo o skupnem številu danih podpor. Predlog zakona med drugim  tudi  natančneje določa postopek ugotavljanja izida referendumskega glasovanja.  

 

Gradivo ZRLI

 

 

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti za realizacijo VI. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 in pooblašča ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in ministra za finance dr. Dušana Mramorja za podpis aneksov k naslednjim kolektivnim pogodbam: Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti, Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost, Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost, Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora, Kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva in Kolektivni pogodbi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije.

 

Vlada Republike Slovenije pooblašča ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva in Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti.

 

Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana pooblašča za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost in Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost.

 

Vlada pooblašča ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora ter ministrico za obrambo Andrejo Katič za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva.

 

Vlada RS je z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja 6.11.2015 podpisala Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, s katerim je bilo v VI. točki dogovorjeno, da se s 1.1.2016 uveljavijo nove uvrstitve delovnih mest, ki so vezane na uvrstitve orientacijskih delovnih mest in nazivov, katerih vrednotenje je bilo spremenjeno z Aneksom št. 1 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in katerih uvrstitev je zaradi načela enakega plačila za primerljivo delo potrebno zvišati.


V pogajanjih o uvrstitvah delovnih mest, ki so potekala z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, je bilo dogovorjeno, da se uvrstitve delovnih mest uskladijo tako, da se za en plačni razred povišajo uvrstitve (tako začetne kot končne) delovnih mest plačne skupine J od I. do vključno IV. tarifnega razreda, ki so uvrščena do vključno 14. plačnega razreda.

 

Zgoraj navedena uskladitev uvrstitev delovnih mest bo realizirana s sklenitvijo aneksov k  naslednjim kolektivnim pogodbam dejavnosti: Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti, Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost, Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost, Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora, Kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva in Kolektivni pogodbi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije.

 

Višje uvrstitve delovnih mest bodo začele veljati 1. januarja 2016.

 


Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Predlog Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 je pripravljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 – ZIPRS1617 za izvrševanje 62. člena.

 

Navedena določba ZIPRS1617 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela. Nadalje člen določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov.

 

S predlogom Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 se podrobneje predpisujejo način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na dan 1. aprila, 1. julija, 1. oktobra in 1. januarja v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju – ISPAP, ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

 


Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije Bojana Podkrajška ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije g. Bojan Podkrajšek je zastavil naslednja vprašanja:
- Vlada se je v preteklosti pohvalila z dobro gospodarsko rastjo, ki da je odraz tudi njenega dela. Glede na navedeno me zanima, zakaj vlada ne zagotovi ustreznih sredstev v proračunu za občine?
- Ali namerava vlada, glede na to, da želi izplačati z zakonom o financiranju določene povprečnine, določene stroške občinam odvzeti in financiranje prevzeti sama?
- Kaj vlada meni o ustanavljanju pokrajin?
- Kako namerava vlada ukrepati, v kolikor občine ne bodo več zmogle servisirati vseh nalog, ki so jim naložene, zaradi finančnih težav?
- Kako komentirate navedbe predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, ki meni, da se o povprečnini ne bi smeli pogajati, temveč bi morala biti ta izračunan po natančno določenih merilih?

 

Vlada poslancu g. Bojanu Podkrajšku odgovarja v dveh sklopih, prvi se nanaša na problematiko financiranja občin oz. določitve povprečnine, drugi pa na pokrajine. Financiranje občin na sistemski ravni ureja Zakon o financiranju občin, viri za financiranje po zakonu pa niso neposredno vezani na gospodarsko rast, temveč posredno z gibanjem dohodnine. Zato vlada v pogovorih o določitvi povprečnine za naslednji leti ni izhajala iz povečane gospodarske rasti, temveč iz dejstva, da je potrebno vse javno finančne izdatke zmanjšati in jih uokviriti v dejanske zmožnosti. Tak proces je vlada sprožila že pred leti, ko je leta 2012 naložila ministrstvom, pristojnim za področja nalog občin, da za uravnoteženje javnih financ občin sprejmejo podzakonske akte, s ciljem znižanja stroškov delovanja občin za 10%. Predsednik vlade se je v novembru 2014 sestal s predstavniki združenj občin ter na podlagi njihove pobude oblikoval posebno koordinacijsko skupino za dialog med vlado in združenji. Združenja so tedaj izrazila podporo prizadevanjem vlade pri brzdanju izdatkov javnih financ in pripravljenost za iskanje rešitev za zmanjšanje obveznosti občin.

 

Na tej podlagi je bil dogovorjen načrt za pripravo ukrepov za zmanjšanje stroškov občin. Ukrepi so bili razdeljeni v tri skupine in sicer:
- ukrepi, ki jih je bilo mogoče uveljaviti takoj in so se nanašali na podzakonske predpise ali navodila ministrstev (vrsta ukrepov je bilo izvedenih);
- ukrepi, ki zahtevajo zakonski poseg in jih je bilo mogoče uveljaviti skupaj s proračunom za leto 2015 (izvedeno s sprejetjem Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin - Uradni list RS, št. 14/15);
- ukrepi, ki zahtevajo sistemski razmislek in bodo pripravljeni do konca leta 2015 in v letu 2016.

Vlada zagotavlja, da je povprečnina, ki pripada občinam v skladu z ZFO-1 za letošnje in prihodnje leto v okviru zmožnosti državnega proračuna in zagotavlja izvajanje obveznih nalog občin (povprečnina v višini 519 € je bila uzakonjena z novelo ZIPRS1415-F).

 

Občine bodo v letu 2016 prejele enako višino sredstev, kot v letu 2015, kar ne velja za vse proračunske porabnike. Zato kljub zaostrenim razmeram izvajanje nalog občin ni ogroženo. Zakon o financiranju občin je bil namreč sprejet pred letom 2008, ko so se zaradi krize prihodki iz naslova dohodnine začeli zniževati. Ta učinek je bil na državni proračun takojšen, na občinske proračune pa ne, saj se pri za izračunu povprečnine upoštevajo podatki za dve leti nazaj. Indeks državnega proračuna od 2008 do 2014 je bil  negativen (91 %), indeks občinskih proračunov pa je bil pozitiven (108 %).

 

Konec novembra 2015 je Računsko sodišče Republike Slovenije izdalo zbirno poročilo o pravilnosti poslovanja občin v delu, ki se nanaša na dodeljevanje tekočih transferov v letu 2012. Vlada poudarja, da so vsa revidirana področja ministrstva obravnavala tudi v okviru pogovorov z reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnine za leto 2015 oziroma pri pripravi Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin. Nekateri ukrepi so že bili izvedeni npr. na področju vrtcev in šolskih prevozov.

 

Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance ugotavljata, da je problem pri določanju višine povprečnine tudi ta, da se v podatke, ki štejejo kot podlaga za izračun povprečnine, vštevajo tudi nadstandardne storitve ali neutemeljeno višja plačila občin, kot bi pripadala vrtcem in šolam v skladu z normativi. Zato je razlika med zakonsko izračunano povprečnino in povprečnino, določeno s proračunom 2016 in 2017 neutemeljeno višja, kot je v resnici. Ministrstvi zato načrtujeta spremembe Zakona o financiranju občin, s katerimi bi odpravili to  anomalijo, poleg tega pa bi zagotovili bolj pravično porazdelitev sredstev med občinami in hkrati dosegli višjo stopnjo finančne avtonomije občin.

 

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo Strategijo razvoja lokalne samouprave v Sloveniji, ki je od 30.11. 2015 v javni obravnavi in jo bo nato sprejela vlada. V njej ministrstvo ugotavlja, da je Slovenija v absolutnih in relativnih ozirih majhna država. Zato mora biti njena upravno-politična struktura prilagojena teritorialnim, družbenim in tudi ekonomskim pogojem. Pokrajina kot je opredeljena v skladu s 143. členom Ustave RS bi pomenila uvedbo novega upravno-političnega sistema. Vsaka sprememba in tako tudi uvedba novega upravno-političnega sistema, kot ga opredeljuje Ustava RS pa nujno poseže v položaj obstoječih sistemov, saj se vsi sistemi nahajajo na istem teritoriju in nanašajo na iste ljudi. To pomeni, da bi uvedba pokrajin močno posegla v obstoječo teritorialno ureditev državne uprave ter v položaj občin. Vzpostavitev pokrajinske ravni pa bi zahtevala politično in upravno infrastrukturo (voljeni predstavniški organi, pokrajinska uprava) in leta prilagajanj tako državnih institucij kot občin. Zaradi ozemeljske majhnosti in prebivalstvene šibkosti Slovenije bi bila členitev na pokrajine finančni, kadrovski, organizacijski in politični napor, ki bi bil glede na učinke povsem nesorazmeren ukrep. To je v svojem poročilu poudarila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem Teritorialnem pregledu leta 2011.

Ob zavedanju, da ni političnega soglasja za tako obsežno upravno-politično reformo, saj je za določitev števila pokrajin in njenega teritorialnega obsega potrebna dvotretjinska večina prisotnih poslancev državnega zbora, je utemeljeno iskanje možnosti, da se pristojnosti pokrajin, kot jih definira Ustava RS, organizira na regionalnem nivoju v okviru drugih že obstoječih oblasti, z medobčinskim povezovanjem ali v upravnih okrajih, še posebej na specifičnih področjih kot npr.: spodbujanja policentričnega razvoja, prostorskega načrtovanja, prometa, umirjanja čezmejnega vpliva večjih mest sosednjih držav in enakopravnega čezmejnega sodelovanja ter učinkovitosti in kakovosti upravljanja javnih storitev. Izvajanje teh nalog bo treba krepiti s posodobitvijo in poenostavitvijo obstoječih oblik medobčinskega sodelovanja ter s premislekom v področnih zakonodajah o bolj zavezujočih oblikah sodelovanja.

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji imenovala Mag. Mirka Stoparja za generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo, za mandatno dobo petih (5) let, in sicer od 1. 1. 2016 do najdlje 31. 12. 2020.

 

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da generalne sekretarje in generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oz. funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren, položaj pa se pridobi za dobo petih let. Uradniki se za položaje generalnega sekretarja, generalnega direktorja v ministrstvih, direktorjev organov v sestavi ministrstev in direktorjev vladnih služb izbirajo na podlagi javnega natečaja.

Natečajna komisija izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben sklep. Seznam kandidatov, ki so po oceni omenjene natečajne komisije glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj, predloži funkcionarju, ki mu je uradnik na položaju odgovoren. Med temi kandidati funkcionar nato izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši.

 

Na podlagi navedenega je minister za javno upravo predlagal Vladi Republike Slovenije, da imenuje mag. Mirka Stoparja za generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo, za mandatno dobo petih (5) let, in sicer od 1. 1. 2016 do najdlje 31. 12. 2020.

 

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se Mojco Ramšak Pešec z 31. decembrom 2015 razreši s položaja generalne direktorice Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo.

 

V skladu z Zakona o javnih uslužbencih se uradnik z odločbo razreši s položaja, če to sam zahteva oziroma s tem soglaša.

 

Mojca Ramšak Pešec, generalna direktorica Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo, je 7. 12. 2015 podala predlog za razrešitev s položaja generalne direktorice, z dnem 31. 12. 2015.

 

Na podlagi podanega predloga minister za javno upravo predlaga, da Vlada Republike Slovenije izda odločbo o razrešitvi Mojce Ramšak Pešec s položaja generalne direktorice Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo, z dnem 31. 12. 2015.