Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Industrija 4.0 kot osrednja tema Dneva slovensko-nemškega gospodarstva

Na Bledu je v sredo, 20. aprila 2016, potekal Dan slovensko-nemškega gospodarstva, ki ga je organizirala Slovensko-nemška gospodarska zbornica. V okviru programa celodnevnega dogodka je popoldan potekala okrogla miza na temo digitalizacije, kjer je kot govorec sodeloval tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

V razpravi na temo digitalizacije so poleg ministra Koprivnikarja sodelovali še ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, Gregor Černivec iz Bosch Rexroth Group, Tomaž Lanišek iz Knauf Insulation ter Pavel Škerlj iz Petrola.

 
Okrogla miza se je pričela z vprašanji na temo izobraževanja, možnih prekvalifikacij, kadrov ter vlogi države pri tem. Minister Koprivnikar je uvodoma povedal, da smo Slovenci uspešni, dokler ne pride do potrebe po sodelovanju. Uspešni smo v nišah, ker smo lahko sami, samostojni, manj povezani. Zato lahko največ naredimo prav na tem področju, torej na področju sodelovanja, hitrih sprememb, učinkovitega načrtovanja, je dejal. "Učiti se moramo prepoznati priložnosti in nanje hitro reagirati. Za to pa potrebujemo tako strokovna znanja in tudi funkcionalna znanja. Znanja na temo digitalizacije bo v prihodnosti imela večina, le malo pa bo res strokovnjakov in  profesionalcev." Minister je še dodal, da strojna in programska oprema že sedaj omogoča produciranje ogromne količine podatkov, potrebno pa bo vso to veliko količino znati urediti in narediti te podatke uporabne. "Če nam to uspe narediti, bomo zgradili organizirano podatkovno ozadje za družbo, ki bo sposobna hitrih reakcij, odzivanja, obenem pa bo prilagodljiva." Glede referenčnosti pa je Koprivnikar še dodal, da le-ta ni nekaj novega, kar bi izumili, ampak gre za to, da se vzpostavi okolje, v katerem bo mogoče hitro napredovati.

 

V nadaljevanju je pogovor tekel o področju izobraževanja kadrov za nove izzive v smeri digitalizacije in o tem, ali se slovensko okolje temu znanju odpira in je zanj dojemljivo ter ga razume. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja  Makovec Brenčič je povedala, da bo ministrstvo odprlo nove inštrumente mobilnosti, saj si želijo tudi vračanja strokovnjakov nazaj v Slovenijo. Tudi vsi ukrepi debirokratizacije in odpiranja znanju vodijo v končni fazi v odpiranje poslovnemu svetu, gospodarstvu. "Odprtost je nas največji izziv," je dejala ministrica.

 

Moderatorja sta ministru Koprivnikarju nato zastavila konkretno vprašanje, ali obstaja kakšen projekt, ki že poteka v smeri referenčnosti? Po besedah ministra, ne gre za to, da ob referenčnosti govorimo o tehnoloških projektih. Bistvo je izgradnja okolja, v katerem bodo takšni projekti lahko delovali. "Država je vzpostavila državni računalniški oblak, poskbela za avtomatizacija postopkov, odpravila vrsto administrativnih ovir, odločanje znotraj vlade je sinhronizirano, po novem imamo Cheef Digital Officerja, vzpostavili smo aktivno, trajno komunikacijo z gospodarstvom in področjem izobraževanja ter razvoja - in to je glavno pri referenčnosti, da te komponente družbe povežemo, je dejal Koprivnikar. "Bistvo referenčnosti so družbeni, nacionalni standardi," je še dejal in dodal, da tega Vlada ne zmore storiti sama, temveč v sodelovanju in v povezavi z gospodarstvom in izobraževalno-znanstveno sfero.

 

Ministrica Brenčičeva je v tej luči dodala, da je bila Digitalna strategija v pripravi 5 let, ampak ni bil sprejet, dokler niso vsi akterji stopili skupaj in našli odnosa dialoga in refleksij. Minister pa je k temu dodal, da gre za mehke oblike sodelovanja, za politiko odprtega sodelovanja, ne za neko formalno pošiljanje predlogov. "Sedimo skupaj v raznih sredinah in gre za iskreno obliko sodelovanja. Vsi smo del skupnega ekosistema....smo soodvisni in to razumevanje je ključnega pomena."

 

Ob koncu pogovora je minister Koprivnikar pojasnil, da osebno politiko razume kot strateško upravljanje. "Največja reforma je v sistem vgraditi mehanizme stalnega izboljševanja, ki pomenijo, da ne rušimo vedno znova starega in izgrajujemo nekaj novega." Poudaril je, da ta koncept stalnih izboljšav ne izzove vedno navdušenja, saj se marsikje ugotavlja, da ni učinkov in je možnih ogromno izboljšav. Na področju javnega sektorja je nekaj teh pokazala opravljena Funkcijska analiza.