Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Naredili smo že veliko korakov na poti k izboljšanju in modernizaciji delovanja javne uprave

Na Ministrstvu za javno upravo se zelo dobro zavedamo pomena in pomembnosti izboljšanja in modernizacije delovanja javne uprave. Vlada je tako že naredila vrsto korakov v tej smeri (sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020, potrdila Politiko napredka in kakovosti sodobne javne uprave, v sodelovanju z drugimi resorji smo tudi že pripravili akcijski načrt za leti 2015-2016, v fazi sprejemanja pa je že akcijski načrt za leti 2016-2017), z doseganjem ciljev te strategije se bo izboljšalo poslovno okolje za razvoj gospodarstva in dvig konkurenčnosti, s tem pa se bo izboljšala tudi uvrstitev Slovenije na mednarodnih lestvicah.

Prav obstoj strategije javne uprave pa pomeni tudi enega izmed predhodnih pogojev za izpolnjevanje 11. tematskega cilja v okviru programiranja za novo finančno obdobje, ki jih mora Slovenija izpolniti (ex–ante conditionalities) v okviru zahtev Evropske komisije.

S projekti, kot sta npr. Stopbirokraciji in eVem, so pomembne aktivnosti usmerjene tudi v izboljšanje poslovnega/zakonodajnega okolja za razvoj gospodarstva. Ključni projekti, ki se odvijajo v sodelovanju z drugimi resorji, so v prvi vrsti usmerjeni v reformo zakonodaje in zmanjšanje administrativnih ter zakonodajnih bremen v smeri izboljšanja storitev javne uprave (hitro, prijazno, kakovostno) ter v vpeljavo modelov kakovosti, ki so prilagojeni za javni sektor ter vključujejo stalne izboljšave na vseh ravneh, redno spremljanje merljivih procesnih kazalnikov in periodično zunanjo presojo uspešnosti delovanja organov javne uprave.

Vsi ukrepi so objavljeni na spletni strani Enotna zbirka ukrepov, s čimer je omogočeno tekoče spremljanje izvajanja.

Glede na našteto in ukrepe, ki smo jih že in ki jih še bomo izvedli za modernizacijo javne uprave, smo kot prvi odziv na objavljena priporočila Evropske komisije pripravili pregled ključnih projektov Ministrstva za javno upravo. Aktivnosti podrobneje naštevamo in opredeljujemo nadaljevanju.

 



Strategija razvoja javne uprave 2015-2020
Strategija razvoja javne uprave 2015–2020 (SJU 2020) je enovit krovni strateški dokument Vlade RS, ki predstavlja usmeritve razvoja v naslednjih šestih letih. Dokument se predvsem nanaša na področje javne uprave, ki ima tako naloge, povezane s pripravo politik in predpisov, kot tudi upravne naloge oziroma naloge izvršilne veje oblasti na državni in teritorialni ravni. Upravne naloge izvajajo vlada, ministrstva, organi v sestavi (npr. enote finančne in geodetske uprave) in upravne enote. Na omenjeno primarno področje upravnih nalog se uvrščajo tudi občinske uprave in nosilci javnih pooblastil. Nekatere vsebine (kot npr. sistem plač v javnem sektorju, število zaposlenih, upravni postopki, integriteta, javna naročila …) dajejo skupno podlago ter nakazujejo smer delovanja in razvoja celotnega javnega sektorja, ki zajema vse organe in institucije, posredno ali neposredno financirane iz državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti.

Funkcijska analiza

Cilj projekta Analiza funkcij subjektov javne uprave in vzpostavitev inštrumentov primerljivosti subjektov javnega sektorja  je bil izvesti celovit pregled javne uprave (v obsegu vključenih subjektov) in vzpostaviti mehanizme za merjenje učinkovitosti podpornih funkcij na nivoju organizacij, s tem pa omogočiti medsebojno primerljivost med subjekti istega tipa ter tako motivacijsko vplivati na njihov razvoj in stalno izboljševanje poslovanja. Z uporabo teh mehanizmov bomo prispevali k krepitvi institucionalne zmogljivosti subjektov za stalno izboljševanje v javnem sektorju, v smeri večje učinkovitosti in bolj kakovostnega zagotavljanja javnih storitev in s tem nadaljnje krepitve sistema javne uprave kot dejavnika konkurenčnosti, rasti in razvoja v Republiki Sloveniji.
V analizo je bilo vključenih 240 subjektov, od teh je bilo podrobno analiziranih 202 (ministrstva, vladne službe, organi v sestavi, javni zavodi ZPIZ, ZRSZ, ZRSŠ, javne agencije, javni skladi, upravne enote in centri za socialno delo). Rezultati analize so pokazali sedem področij, na katerih je možno doseči največje pozitivne učinke optimizacije na področju podpornih funkcij (Funkcijska analiza - metodološko poročilo).
Rezultati bodo na voljo za uporabo predstojnikom posameznih organizacij in bodo predstavljali podporo za odločanje in izboljševanje poslovanja v prihodnje.
Tudi v prihodnje bo Ministrstvo za javno upravo nadaljevalo z aktivnostmi za oblikovanje sistema merjenja učinkovitosti z namenom vzpostavitve mehanizmov za stalno izboljševanje poslovanja subjektov javnega sektorja.

Prenova informatike v državni upravi
Vlada je marca 2015 sprejela program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi ter sprejela akcijski načrt za njegovo izvedbo. Z reorganizacijo informatike v državni upravi  se bo na področju IT v državni upravi izvedla centralizacija finančnih sredstev in javnega naročanja s skupnim nadzorom nad porabo proračunskih sredstev, nadalje se bo izvedla kadrovska konsolidacija, konsolidacija informacijsko – komunikacijske infrastrukture in uvedba enotnega izvajanja informacijsko varnostne politike. S predlaganimi ukrepi bomo bistveno znižali obseg finančnih sredstev, ki jih država namenja za informatiko v državni upravi. Potencial znižanja stroškov bo dosežen s kombinacijo različnih, medsebojno odvisnih ukrepov.

Prenova Portala eUprava
Leta 2015 smo portal eUprava popolnoma prenovili in ga približali vsem uporabnikom, obenem pa ponudili vsebine na bolj urejen in enostaven način. Portal je namenjen res vsem državljanom, veščim in neveščim uporabe interneta, delovno aktivnim državljanom, starejšim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, dislektikom in ljudem z drugimi omejitvami, mladim, ki prisegajo na mobilnost, in obema narodnima manjšinama. Uporabniki lahko zdaj urejajo dokumente iz domačega naslonjača, plačujejo in oddajajo vloge preko spleta ter spremljajo statuse svojih oddanih vlog. Vsakdo si lahko nastavi opomnike za dogodke, ki jih ne sme pozabiti (denimo kupiti vrednotnico, zamenjati dokument, oddati vlogo ipd.) in spremlja eUpravo tudi na svoji mobilni napravi. Do danes se je na portal registriralo več kot 10.000 uporabnikov.
Projekt prenove portala eUprava je vključeval tehnološko, grafično in vsebinsko prenovo, prenovo nekaterih zalednih sistemov, integracije, izobraževanje uporabnikov, pomoč pri vzpostavitvi sistema in pomoč pri pripravi tekstov.

Prenova portala eVem
Leta 2015 je bila v celoti prenovljena grafična in vsebinska zasnova portala eVem z jasnimi, uporabnimi, enostavno dostopnimi in celostno pokritimi vsebinami (pokritje vseh življenjskih faz podjetnika). V letu 2015 je bila izvedena analiza zakonodaje in popisa pogojev za opravljanje reguliranih dejavnosti in poklicev (486 popisanih dejavnosti, 459 popisanih poklicev ali strokovnih kadrov, 464 dovoljenj, ki so vezani na posamezno dejavnost / poklic. Portal s sodobnim iskalnikom in funkcijo »moj e-vem« pomeni prihranek časa za podjetnika; brezplačna oddaja vloge za registracijo, obenem z prijavo davčnih podatkov, prijavo zaposlenih v obvezna socialna zavarovanja in oddajo vloge za obrtno dovoljenje preko enega mesta. V letu 2015 so tako dejanski prihranki za podjetja znašali 1.636.298 eur - prihranki so odvisni od števila izvedenih postopkov (oddanih vlog), ki pa vsako leto narašča.
Portal je namenjen podjetjem in podjetnikom, ki morda šele razmišljajo o odprtju svojega podjetja, ali začenjajo s poslovanjem, morda že poslujejo ali pa tudi zapirajo svoje poslovanje/podjetje. Vsebine sproti prilagajamo, nadgrajujemo, razmišljamo o novih poenostavitvah, saj želimo prispevati h kakovosti opravljenih storitev ter preko sistema VEM in točk VEM zagotavljati dober, predvsem pa učinkovit servis za podjetja in podjetnike.

Vzpostavitev Državnega računalniškega oblaka
Trendom oblačnega računalništva je sledila tudi državna uprava in leta 2015 vzpostavila Državni računalniški oblak, ki z vzpostavitvijo sodobnih oblačnih storitev IaaS (infrastruktura), PaaS (referenčna računalniška okolja), DBaaS (podatkovne zbirke), SaaS (programske rešitve, npr. dokumentni sistem, e-pošta, HRM, CRM itd.), nudi računske, shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev za organe javne uprave.
Državni računalniški oblak (DRO) bo neposrednim proračunskim uporabnikom omogočil, da z uvedbo koncepta računalništva v oblaku hitreje in ceneje dosežejo svoje poslovne cilje. Projekt bo prispeval k poenostavitvi in racionalizaciji postopkov razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov ter povečanju učinkovitosti dela državnih organov. Projekt je bil s strani ameriškega podjetja EMC nagrajen kot eden izmed najbolj inovativnih projektov v letu 2015.

Prenova državnega komunikacijskega omrežja (HKOM)
Vedno večje zahteve informacijskih sistemov po višji prepustnosti omrežja, večji zanesljivosti delovanja omrežja, večji stopnji informacijske varnosti, podpori prehodu na nove oblike sodelovalnih tehnologij (IP in mobilna telefonija, pametni telefoni, tablični računalniki), zagotavljanju storitev visoko zmogljivih mestnih omrežij itd., so pripeljala do prenove državnega komunikacijskega omrežja v letu 2015, katere zaključne aktivnosti naj bi se končale v letu 2017. 

 

Zmanjšanje zakonodajnih bremen
Program Vlade RS za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje administrativnih bremen za 25% je bil v letu 2009 sprejet kot temeljni strateški in operativni dokument, katerega akcijski program je bil sestavljen iz petih faz (pregled zakonodaje, merjenje administrativnih stroškov, nabor ukrepov, izvedba sprememb zakonodaje, ponovno merjenje administrativnih stroškov ter ugotavljanje učinkovitosti sprememb z namenom uresničevanja cilja Akcijskega načrta). Cilj projekta Merjenje administrativnih stroškov in bremen v predpisih RS je prizadevanje za razbremenitev gospodarstva in državljanov z nepotrebnimi administrativnimi postopki in bremeni ter povečanje učinkovitosti javne uprave. Pri projektu gre tudi za uresničevanje zavez Vlade RS do Evropske komisije, s katerimi se je zavezala da bo uresničila cilj 25% manj administrativnih bremen v zakonodaji RS, kar predstavlja 362 mio EUR.
Rezultati kažejo, da je bilo skupno izmerjenih 146 ukrepov in realiziranih 365 mio eur prihrankov na letni ravni pri čemer realizirani prihranki predstavljajo znižanje zakonodajnih bremen v višini več kot 25 % od ugotovljenih bremen (1,5 mrd eur).
Največ delež prihrankov izhaja iz ukrepov v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje.
Določeno število ukrepov je še v fazi realizacije, kar za državo predstavlja potencialne prihranke, in sicer v višini 59,3 mio EUR.
Gre za enega pomembnejših prizadevanj za boljšo javno upravo, saj vsak vložen evro v izvedbo Akcijskega programa za odpravo zakonodajnih bremen, prihrani za gospodarstvo in državljane 215 EUR na področju razbremenitve teh deležnikov.

STOPbirokraciji.si

Celovit pristop zbiranja predlogov in pobud državljanov v zvezi z odpravo administrativnih ovir in poslovanjem državnih organov oz. institucij javne uprave na enem mestu in s tem optimizacija tovrstnih spletnih mest - spletno mesto Stopbirokraciji.si na enem mestu zagotavlja zbiranje in učinkovito obravnavo vseh pobud državljanov ali poslovnih subjektov, posledično uvrstitev le-teh v enotno zbirko ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ob siceršnjem dinamičnem spremljanju njihove realizacije. Vsi ukrepi so objavljeni na spletni strani Enotna zbirka ukrepov, s čimer je omogočeno tekoče spremljanje izvajanja.

Javno naročanje
Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v slovenski pravni red v celoti prenaša novi evropski direktivi s področja javnega naročanja, njegove rešitve pa bodo omogočile bolj transparentne, krajše in učinkovitejše postopke. Nov sistem spodbuja inovativnost in izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer za določene specifične storitve eksplicitno prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor (npr. inženirske ali arhitekturne storitve). Zakon ima tudi pomemben socialni učinek, saj se pri javnem naročanju preprečuje sodelovanje tistih subjektov, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje zaradi kršitev plačil v zvezi z delom, so bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti oziroma nimajo predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let (t.i. REK obrazci). Izključeni bodo tudi subjekti z neobičajno nizko ceno, če bo ta nizka zaradi kršitev delovne, socialne ali okoljske zakonodaje.
V okviru izvedbe operacije projekta e-javna naročila smo zagotovili izvajanje elektronskih obratnih dražb, naročanje pisarniškega materiala preko modula e-Katalog. Za uporabo naročnikov, torej organov državne uprave, je na voljo modul e-Nabave, ki predstavlja rdečo nit elektronskega javnega naročanja, saj pokriva celoten postopek, in pomeni informatizacijo vseh procedur javnega naročanja od podaje predloga za izvedbo naročila do priprave razpisne dokumentacije in nenazadnje tudi obdelave prejetih elektronskih ponudb. Vsi moduli polno koristijo interoperabilne možnosti povezovanja z okoljem, dokumentnim in finančnim sistemom in nenazadnje tudi z javnimi evidencami.
Popoln prehod na e-javna naročila za vse uporabnike načrtujemo v januarju 2018, kar bo omogočilo 20 milijonov evrov prihrankov letno. Z e-dražbami in e-obratnimi dražbami že dosegamo večjo stroškovno učinkovitost. Prav tako imamo zelo spodbudne rezultate pri skupnih javnih naročilih, trenutno predvsem v zdravstvenem sektorju. E-računi so v poslovanju z organi javne uprave obvezni od januarja 2015 dalje in v celoti zagotavljajo elektronske postopke za prejete račune.
 
Sodelovanje javnosti pri pripravi zakonodaje
Z izidom novega Priročnika za načrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov in z nacionalno konferenco za javno upravo Sodelovanje z javnostjo - Pot do dobrega predpisa se je maja 2015 zaključil polletni projekt sodelovanja Ministrstva za javno upravo in Centra za nevladne organizacije Slovenije (CNVOS) na temo krepitve sodelovanja z javnostmi pri pripravi predpisov in drugih strateških in političnih dokumentov. 
Pomemben rezultat sodelovanja ministrstva in CNVOS predstavljajo tudi februarske vladne Smernice za vključevanje javnosti v pripravo predpisov, ki so bile nato spomladi nadgrajene še s priročnikom. Pripravljene so po korakih in za vsakega vsebujejo osnovna pojasnila. Dodane so tudi matrike, ki nam korake pomagajo načrtovati in izvesti. Primerne so tako za izkušene pripravljavce predpisov, ki lahko matrice rutinirano uporabljajo, kot za začetnike, saj poleg matric nudijo osnovne informacije o posameznem koraku in njegovem vplivu na druge korake. Ob smernicah je nastala tudi brošura Vključujte javnost v sprejemanje odločitev.

Ministrstvo za javno upravo je aktivno sodelovalo pri pripravi nove zakonodaje s področja dela in zaposlovanja tujcev ter prispevalo pomemben delež k pripravi vseh potrebnih podlag in pogojev za učinkovito izvajanje, implementiranje Zakona o tujcih kot tudi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Tujci bodo lahko z enotnim postopkom istočasno pridobili dovoljenje za prebivanje in delo in tako lažje vstopili na slovenski trg dela.

Stvarno premoženje države
S spremenjenim Zakonom o državni upravi je vlada določila, da se v obdobju do 1. januarja 2017 izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države. V pripravi je sprememba zakonodaje s področja stvarnega premoženja države in lokalnih skupnosti, ki bo prenovila sistem razpolaganja in s tem omogočila večjo transparentnost ravnanja s stvarnim premoženjem ter lažjo dostopnost potencialnih kupcev ali najemojemalcev državnih ali lokalnih nepremičnin. V pripravi je »Enotni spletni portal stvarnega premoženja«, ki bo omogočal celotno evidenco razpolaganj s stvarnim premoženjem na enem mestu ter s tem omogočil zainteresirani javnosti pridobivanje nepremičnin in premičnin v upravljanju države na podlagi elektronske dražbe.



Projekti nove finančne perspektive


- Nadaljevala se bo reorganizacija in centralizacija državne informatike.
- Centralizacija nepremičnega premoženja.
- Vzpostavitev kompetenčnega modela in IS za upravljanje s kadri.
- Prenova sistema za objavljanje odprtih podatkov javnega sektorja.
- Nadaljevanje z aktivnostmi za odpravo administrstivnih ovir in izboljšanje zakonodajnega in poslovnega okolja.
- Prenova spletnih mest.
- Vzpostavitev enotno organiziranega sistema pomoči uporabnikom storitev državne uprave preko ene točke (EKT).
- Vzpostavitev podatkovnega skladišča, ki bo omogočal vpogled v delovanje organov javne uprave in bo v podporo predstojnikom pri odločanju pri poslovanju.
- Začetek večletnega projekta EPT (Enotna poslovna točka), tj. naslednja generacija eVem.