Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

V Državnem svetu posvet o Izvajanju lokalnih služb-Koprivnikar v uvodu o možnosti za organiziranje in izvajanje negospodarskih javnih služb

Na dogodku v Državnem svetu je minister za javno upravo Boris Koprivnikar v svojem panelu izpostavil, da je eno od temeljnih izhodišč za prihodnji razvoj slovenske države optimizacija javnega sektorja tako na državni kot na lokalni ravni. Kot je dejal, se je zato Ministrstvo za javno upravo v povezavi s tem področjem osredotočilo predvsem na dva strateška dokumenta: Strategijo razvoja javne uprave 2020, ki jo je vlada RS sprejela julija 2015 in Strategijo razvoja lokalne samouprave, ki je trenutno v javni obravnavi.

Koprivnikar je poudaril, da mora iti razvoj javne uprave v prihodnje v smer boljše organiziranosti. Ta hip imamo več deset različnih organizacijskih mreže državnih organov, ki med seboj razmeroma slabo sodelujejo in se tudi ne povezujejo. Dejal je, da je zagovornik postopnega uvajanja sprememb, saj so le tako prihodnji koraki lahko bolj učinkoviti. 

 

Kot je poudaril, je število izvajalcev javnih služb veliko, njihova medsebojna povezljivost pa skromna. Zakon, ki ureja javne zavode, je star in ne omogoča modernejšega in učinkovitejšega upravljanja, zato na Ministrstvu za javno upravo že pripravljamo tudi sistemsko prenovo zakona.

 

Minister za javno upravo je še ocenil, da so za prihodnji razvoj lokalne samouprave najpomembnejši ukrepi:
krepitev sposobnosti občin za samostojno opravljanje pristojnosti, pospeševanje medobčinskega sodelovanja in povezovanja občin zaradi ustrezne strokovne organiziranosti in javnofinančne učinkovitosti, krepitev finančne avtonomije občin in dosledno spoštovanje sorazmernosti virov financiranja z nalogami, razvoj lokalne demokracije in krepitev sodelovanja prebivalcev pri pripravi odločitev in dejanskem odločanju na lokalni ravni, razvoj sodelovanja med državo in občinami ter spodbujanje delovanja združenj občin.


Ključno pa je, da se poveča učinkovitost izvajanja nalog občin in v tem okviru poveča območja in število prebivalcev, za katere se izvajajo razvojne naloge občin in lokalne gospodarske javne službe ter zmanjša  razdrobljenost izvajalcev  negospodarskih javnih služb, obenem pa še dvigne upravljavska sposobnost občinskih uprav in delovanja organov občin.

 

Sistem izvajanja javnih služb in dejavnosti v javnem interesu tako na normativni kot na izvedbeni ravni ni optimalen. Organiziranost in delovanje javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so država in občine in izvajajo storitve za prebivalce, nista optimalna.

 

Po besedah ministra za javno upravo moramo zasledovati predvsem dva cilja:1) Ministrstvo za okolje in prostor pravkar pripravlja projekt optimizacije izvajanja gospodarskih javnih služb. 2) V razpravi je bila tudi ideja o sprejemu novega sistemskega predpisa, ki bi nadomestil sedanji Zakon o zavodih, ki naj bi med drugim na novo uredil zlasti upravljanje in premoženjska razmerja, podrobneje opredelil zavode brez pravne subjektivitete in nenazadnje prevetril tudi vprašanja statusnega in lastninskega preoblikovanja javnih zavodov, ki se pretežno financirajo na trgu.

 

Javni sektor v Sloveniji je lastninsko, strukturno in upravljavsko tak, kot je bil leta 1991, torej pred četrt stoletja, ko je bil sprejet Zakon o zavodih. Poseben problem je neracionalna mreža izvajalcev javnih lokalnih storitev. Od skupnega števila 1516 javnih zavodov v Republiki Sloveniji je dve tretjin (1046) tistih, katerih ustanoviteljice so občine. Več kot polovica vseh javnih zavodov je s področja vzgoje in izobraževanja. Poseben problem so majhni javni zavodi: skupno jih je dobra šestina (248), največ s področja kulture (98) in izobraževanja (72), 21 jih je s področja turizma in 15 s področja socialnega varstva, je še dodal minister Koprivnikar.