Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Dan pravice vedeti - »Odprti podatki – odprta in bogata družba«

Digitalizacija podatkov in nudenje podatkov preko spleta v odprtih formatih predstavlja osnovo za razvoj nove generacije delovanja javnega sektorja. Na ta način je omogočeno vladam, da preko odpiranja podatkov javnega sektorja spodbudijo inovacije in razvoj raznovrstnih informacijskih rešitev in pametnih aplikacij ter pospešijo digitalno gospodarstvo, po drugi strani pa izboljšajo tudi učinkovitost svojega dela.

Hitre spremembe v družbi, ki jih prinaša digitalizacija, pomen odpiranja podatkov za ponovno uporabo tudi s področja kulturnih institucij, ter vpliv digitalizacije na za razvoj odprte družbe, so bile osrednje teme današnjega posveta »Odprti podatki – odprta bogata družba«, ki je potekal ob Svetovnem dnevu pravice vedeti v Mestnem muzeju v Ljubljani v organizaciji Ministrstva za javno upravo, Informacijskega pooblaščenca in Ministrstva za kulturo.

Udeležence strokovnega posveta so uvodoma nagovorili tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in minister za kulturo Anton Peršak.

 

Minister Koprivnikar je izpostavil pomen podatkov, ki jih dnevno ustvarja javni sektor. Ti podatki so javno dobro in tega se moramo zavedati vsi, ustvarjalci in uporabniki (javni in zasebni sektor, državljani…). Na tem področju je bila v zadnjem letu spremenjena zakonodaja, do konca letošnjega leta pa bo vzpostavljen tudi nov slovenski portal odprtih podatkov (OPSI), kjer bodo objavljeni oziroma na enem mestu zbrani vsi podatki, zbirke podatkov, s katerimi razpolaga javni sektor. Na ministrstvu potekajo še številne druge aktivnosti povezane s to tematiko, nenazadnje pa je bil masovnim podatkom vsebinsko deloma posvečen tudi zadnji obisk v ZDA. Vsekakor pa je pomembno, da znamo s podatki ravnati skrbno, je še dodal minister Koprivnikar. 

 

Tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je delila podobno stališče, saj se zaveda, da je razvoj modernih tehnologij omogoča oplemenitenje informacij in podatkov, ki jih javni sektor ustvarja. Gre za medsebojno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, kar pove tudi naslov letošnjega posveta »Odprti podatki – odprta in bogata družba«.

 

Minister za kulturo Anton Peršak, pa je izpostavil, da je pojav digitaliziranih vsebin prinesel spremembe v družbi, saj čedalje večji delež populacije do informacij dostopa samo še digitalno. Med ogromno količino podatkov moramo uporabnikom omogočiti izbiro najbolj relevantnih, je poudaril.

 

V skladu z Direktivo EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in nacionalno zakonodajo (ZDIJZ-E) so po novem zavezanci za omogočanje ponovne uporabe podatkov tudi knjižnice, muzeji in arhivi. Čeravno navedene institucije pravzaprav že vseskozi nudijo svoje podatke na razpolago za raznovrstno uporabo tudi zasebnemu sektorju, trend pospešene digitalizacije in odpiranja podatkov tudi na področju kulture prinaša svojevrstne izzive. Da bi te izzive približalo javnim institucijam je Ministrstvo za javno upravo izdalo Priročnik za odpiranje podatkov javnega sektorja.

 

V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pa se pripravlja tudi analiza stanja podatkov in podatkovnih baz na področju kulture. V skladu z zakonodajo se bodo podatki javnega sektorja objavljali na nacionalnem portalu odprtih podatkov OPSI, ki ga bo MJU vzpostavilo v prihodnjih tednih.

 

V prvem delu dogodka sta mag. Mitja Sadek iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana in dr. Andrej Pančur iz Inštituta za novejšo zgodovino predstavila zgodovinski okvir popisovanja prebivalstva, pomena popisnic prebivalstva skozi čas, začetkov projekta objave popisnic prebivalstva na spletnih straneh SIstory in njihove digitalizacije. Dr. Dalibor Radovan, iz Geodetskega inštituta Slovenije se je osredotočil na odprte geo-storitve na področju galerij, knjižnic, arhivov in muzejev (GLAM). Prikaz primera geo-informacijskih storitev za GLAM, ki na kartografski in lokacijski način oplemenitijo odprte digitalne podatke GLAM, ter s tem dajo nov pomen in vrednost gradivom, ki so bili uporabnikom do nedavnega na razpolago le v posebej namenjenih prostorih javnih ustanov. V nadaljevanju je mag. Zoran Krstulović iz Narodne in univerzitetne knjižnice predstavil segmente sistema Digitalne knjižnice Slovenije namenjene zajemu, ohranjanju ter dostopnosti digitalnih podatkov. Poudarek je bil na tipih podatkov, ki jih digitalna knjižnica ponuja in možnostih dostopa za ponovno uporabo metapodatkov ter digitalnih objektov. Omogočanje dostopa in ponovne uporabe digitalnih prostorskih podatkov sta predstavila dr. Jože Škofljanec iz Arhiva Slovenije in Gregor Završnik Arhiv RS. Šlo je za  prikaz (ponovne) uporabe podatkov, ki so izvirno nastali v digitalni obliki in predstavitev primera "združevanja" podatkov GURS in DVK.

 

V drugem delu posveta je dr. Maja Bogataj Jančič navzočim predstavila izzive, s katerimi se bodo morale soočiti kulturne inštitucije v prihodnje, to je z novo ureditvijo, da so zavezane dajati na voljo podatke po pravilih, ki veljajo za ponovno uporabo. Na dogodku je sodeloval tudi nizozemski strokovnjak, dr. Marc de Vries, ki ima dolgoletne izkušnje na področju ponovne uporabe informacij javnega značaja. Sodeloval je z Evropsko komisijo pri pripravi in implementaciji zakonodaje EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja, prav tako je sodeloval tudi pri drugih EU projektih na tem področju. Predstavil je dobre prakse ponovne uporabe podatkov na Nizozemskem in tudi drugod.

 

Ob koncu posveta je Informacijska pooblaščenka, ga. Mojca Prelesnik podelila priznanje »Ambasador transparentnosti«, za dobro prakso na področju dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki jo je prejel  Zavod za ustvarjanje kakovostnega novinarstva Pod črto.