Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Koprivnikar na konferenci sejma Feel the Future: "Okrepiti moramo zaupanje v tehnologijo prihodnosti in v naše delo na tem področju."

»Slovenci smo tradicionalno skeptični do novitet. Ampak mislim, da se gradi postopno zaupanje. Transparentnost je najmočnejše orodje za pridobivanje zaupanja: transparentna poraba sredstev, odprti podatki, odprti procesi, odprto znanje,..., so orodja, ki krepijo zaupanje. Digitalizacija namreč služi samo dvema namenoma: prvi je, da bomo mi kot posamezniki živeli bolje, drugi pa, da bomo poslovanje in poslovno okolje v Sloveniji izboljšali ter postali globalno bolj konkurenčni.« je na vprašanje, kako se Slovenci odzivamo na digitalizacijo in spremembe, ki jih prinaša, odgovoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Na sejmu Feel the future – 1. sejmu inovativnih digitalnih rešitev je v organizaciji Ministrstva za javno upravo v sodelovanju z Digitalno koalicijo in Kabinetom predsednika Vlade RS v petek, 20. oktobra 2017, potekala konferenca o prihodnosti v digitalnem svetu, v okviru katere so potekale tri vsebinsko bogate razprave:

  • Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi - sooblikovanje prihodnosti,
  • Z blockchainom v Industrijo 4.0, ter
  • mednarodno obarvano srečanje EU Blockchain Meetup.


Tekom dneva so potekale tudi številne druge aktivnosti, med drugim tudi Slovensko-ruski poslovni forum s področja inovativne digitalizacije, na katerem so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za javno upravo, na razstavnem prostoru "Storitve digitalne Slovenije" pa smo skozi življenjske dogodke in delavnice predstavili eStoritve javne uprave.

 

Na konferenci so v okviru razprave  Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi - sooblikovanje prihodnosti sodelovali pobudnik razprave minister za javno upravo Boris Koprivnikar ter gostje Marija Kokelj iz Instituta Jozef Stefan, Matej Čer iz podjetja Avant car, Alenka Suhadolnik iz Ministrstva za zunanje zadeve, mag. Luka Mali s Fakultete za elektrotehniko ter Igor Zorko predsednik UO Slovenske digitalne koalicije in podpredsednik UO GZS.

 

Minister Koprivnikar je uvodoma izpostavil, da spremembe, ki se v Sloveniji dogajajo na področju digitalnih tehnologij, ne vidim le kot tehnologije, ki se razvijajo. Prepričan je, da so digitalne tehnologije tiste, ki dajejo hitrejši tempo razvoja celotnemu gospodarstvu in celotni družbi:  "Kamorkoli pogledamo, gospodarske dejavnosti danes ne moremo opravljati, brez da je ta podprta z informacijskimi procesi. Če govorimo o sodelovanju nevladnega sektorja, o družbenih dogajanjih ter o komunikaciji v družbi, je tudi ta vedno bolj digitalna, vedno več izmenjav in mnenj se dogaja na  digitalnih omrežjih. Tudi v razvoju ni več nobene dejavnosti, ki ne bi uporabljala digitalnih orodij, in nenazadnje, če govorimo o državi - učinkovitost države je odvisna od tega, kako uspešno in pametno znamo uporabljati digitalna orodja".

 

V okviru razprave minister Koprivnikar pojasnil tudi pomen iniciative Slovenija - zelena referenčna država v digitalni Evropi: "Ko govorimo, da je Slovenija zalena dežela, mislimo na to, da je to dežela, ki spoštuje okolje, dežela, ki predvsem spoštuje ljudi. To kar je zeleno in to kar s tehnologijo delamo, mora podpirati ineterse ljudi, zato, da bomo bolje živeli, da bomo lažje poslovali, da bomo poslovno bolj uspešni. Ko govorimo o referenčnosti, mislimo na to, da predvsem iščemo načine, kako dosežke sodobnih tehnologij uporabiti na sistemskem nivoju. Poudarek je na tem, kako te tehnologije uporabiti, da bomo bolj učinkovito poslovali, upravljali z državo in nenazadnje bolje živeli. Naloga države je, da ustvarimo okolje, v katerem se bodo te tehnologije lahko razvijale. Pospešeno gradimo optična omrežja, pokrivamo še zadnje bele lise, da bodo vsi lahko dostopali do interneta, gradimo pospešeno brezžična omrežja,...,pospešeno delamo na gradnji 5G omrežja...Odprti podatki, odprto izobraževanje, odprti postopki, ki jih vodi država,..., - pa so osnova, da se gradijo nove rešitve in boljši sistemi upravljanja."

 


Alenka Suhadolnik z Ministrstva za zunanje zadeve je zbrane spomnila, da miselnost iz tujine počasi prodira tudi k nam: »Nič ni narobe, če delamo napake. Če nam štirikrat ni uspelo, nam zagotovo bo petič, saj smo vse možne napake naredili že pred tem.« Izpostavila je, da je naloga gospodarske diplomacije, da opira vrata gospodarstvu, da razume gospodarske trende ter, da vzpostavlja koalicijo sil. Ob tem izpostavila povezovanje vseh sfer in majhnost Slovenije ter opozorila tudi na vprašanje uporabe virov ter vprašanje enakih možnosti pri uporabi novih tehnologij, od česar bo pravtako odvisna naša prihodnost.

 

Marija Kokelj je izpostavila predvsem privabljene "možganov od zunaj", ocenjuje, da nam na tem področju nekoliko zaostajamo. Meni, da vsak dan nastane nekaj novih tehnologij, vsak dan spoznamo nekaj novega, vendar se moramo naučiti razumevanja teh različnih svetov. Ocenjuje, da ne znamo biti agilni, na način, da bi vsi imeli nekaj od tega razvoja. Nujno je, da znamo tudi zunaj Slovenije jasno povedati, da gre za slovensko znanje, ko je temu tako.

 

O vprašanju zakaj je danes pravi trenutek za vpeljavo interneta in novih tehnologij ter kaj prinaša nova revolucija interneta, pa je v razpravi razmišljal mag. Luka Mali s Fakultete za elektrotehniko. Pravi, da trendi napovedujejo, da bo kmalu 30 milijard uporabnikov interneta. Tehnologija naprav se namreč tako hitro razvija, da v letu in pol dobimo hitrejšo napravo, ki je enkrat bolj zmogljivejša in cenejša. Ocenjuje, da ima velik potencial področje "big data", najbolj pomembno pa je, da začnemo ljudje in uporabniki razumeti vse kar se okrog nas dogaja in to uporabiti nam v prid. Mobilnost in umetna inteligenca sta namreč eni večjih sprememb, ki rasteta in se razvijata.

 

Igor Zorko z Gospodarske zbornice Slovenije in Digitalne koalicije pa je med drugim izpostavil vidik izobraževanja in varnega načina uporabe novih tehnologij. "Pozabljamo, da če ne bomo imeli znanja, da moramo uporabniki razumeli kaj je varno in kaj ni ne bomo znali uporabljati  tehnologije na pametni način". Izpostavil je, da že danes država na tem področju nudi veliko stvari, ki jih ne uporabljamo. Meni, da mora biti naš skupni cilj da nadaljujemo s sodelovanjem, skupnimi posveti, da država in gospodarstvo skupaj prodajata ideje preko meja. 

 

Matej Čer iz Avant car pa je opozoril, da bomo kot država uspešni takrat, ko bo vsak človek razumel, kaj je njegov cilj v tej zgodbi, se identificiral: "Na eni strani so deroče reke, na drugi strani pa sanjska dežela. Kako prenesti sliko sanjske dežele slehernemu državljanu, uporabniku? Kako priti čez deročo reko? Potrebno je vsakega prepričati da se ta zgodba splača, da v njej jasno vidi cilj. Edino tako bodo premiki veliko lažji." Večina ljudi po njegovem mnenju namreč ne razume prednosti sharing ekonomije, zato je pri tem ključno ozaveščanje.

 

 

Drugi del konference je bil namenjen razpravi o prednostih tehnologije veriženja podatkovnih blokov (Block Chain) in prihodnosti, ki nas čaka na tem področju. V diskusiji "Z blockchainom v Industrijo 4.0" ter na srečanju "EU Blockchain Meetup" so sodelovali številni ugledni gostje in strokovnjaki s tega področja (več v strokovnem programu) med njimi kot uvodni govornik tudi minister BorisKoprivnikar, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS Tadej Slapnik, predstavniki Evropske Komisije, Evropskega parlamenta, predstavniki Blockchain Think Tank Slovenija, predstavniki Cofound.it,, Noordung Blockchain Hub, predstavniki gospodarstva ter drugi strokovnjaki s tega področja.

 

Blockchain tehnologije lahko po prepričanju udeležencev prispevajo k večji konkurenčnosti Evrope. Zato je potrebno po besedah ministra Koprivnikarja "pridobiti zaupanje podjetij, državljanov, tudi politike, da gre za tehnologijo, ki je zaupanja vredna, da deluje, naslednji najpomembnejše pa je, da je uporabnikom ta všeč. Da so storitve, ki jih nudi prijazne, enostavne in všečne". 

 

Jure Pirc poudarja, da je sam naklonjen odprti blockchain tehnologiji, narave bitcoina, kjer gre za neke vrste računovodsko knjigo vseh digitalnih poslov od začetka do tega trenutka. »To je neka glavna knjiga transakcij, ki je popolnoma transparentna, popolnoma odprta, in to je nekaj kar danes pogrešamo. Svet je postal zelo neprijazen, netransparenten, koruptiven, in blockchain pomete z vsemi temi nečednostmi.« Sledljivost transakcij poslov ne pomeni avtomatsko tudi neke identitete za vsako transakcijo. »Nek uporabnik kriptovalute namreč lahko ima milijon različnih naslovov. To tehnično pogledano pomeni, da bi lahko dva milijona transakcij izvedla ena oseba. Pomembno pa se je zavedati, da so transakcije sledljive in zapisane v verigi blokov za vse večne čase,« pojasnjuje Pirc. Dodaja, da se bo blockchain oz. njegove uporabnike nadziralo z razvojem ustreznih nadzornih aplikacij.


Po Pirčevih besedah gre za tehnologijo, kjer se finance prenašajo v roke posameznika. Te odgovornosti pa pogosto nismo pripravljeni oz. navajeni prevzeti. Kljub temu Jure Pirc pričakuje, da bi lahko bile svetovne finance popolnoma digitalizirane že leta 2020. »Rusija, Kitajska, tudi nekatere evropske države že razmišljajo o pretvorbi oz. so že v določeni fazi implementacije svoje nacionalne valute v kriptografsko.« Najbolj razširjena kriptovaluta na svetu je trenutno bitcoin, ki predstavlja približno 56 odstotkov celotnega kriptovalutnega trga. V Sloveniji je po Pirčevi oceni trenutno najmanj 10.000 aktivnih uporabnikov, ki imajo v lasti neko kriptovaluto.