Skoči na vsebino

NOVICA

15. 3. 2017

Sodelovalno gospodarstvo za višjo kakovost življenja-minister Koprivnikar eden od udežencev okrogle mize

15. marca je v prostorih Fakultete za upravo v Ljubljani potekala Okrogla miza »Izzivi Slovenije 2020«: Sodelovalno gospodarstvo za višjo kakovost življenja.

Ob razmahu sodelovalnega gospodarstva se ustvarjajo nove priložnosti tako za potrošnike kot tudi za podjetnike in zato posledično pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti.

 

Se pa ob tem odpira vrsta pomembnih vprašanj, kot so: kako prilagoditi nacionalni regulatorni okvir za razvoj sodelovalnega gospodarstva, kako zagotoviti pošteno obdavčenje in varstvo potrošnikov, kdo odgovarja v primeru težav pri zagotavljanju storitev, kdaj obstaja zaposlitveno razmerje in kako preprečiti zlorabe?

 

V okrogli mizi so na omenjena vprašanja skušali odgovoriti gostje, uvodna govorca pa sta bila g. Tomi Jurman, strokovnjak za področje sodelovalnega gospodarstva ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

 

Gostje okrogle mize:

• Boris Koprivnikar, podpredsednik Vlade RS in minister za javno upravo
• Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
• Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance
• Marko Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij
• izr. prof. dr. Slavko Gaber, ustanovitelj Časovne banke
• Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije
• Marko Funkl, predsednik Sindikata prekarcev
• izr. prof. dr. Janja Hojnik, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

 

Govorci so razpravljali o različnih aspektih sodelovalnega gospodarstva, tako z vidika prilagajanja nacionalnega regulatornega okvirja, zagotavljanja poštenega obdavčenja in varstva potrošnikov, odgovornosti v primeru težav pri zagotavljanju storitev, zaposlitvenih razmerjih, preprečevanju zlorabe in drugem. V širšem smislu pa je okrogla miza odprla še mnogo novih vprašanj.

 

Kot je uvodoma povedal Jurman, je sodelovalno gospodarstvo v letu 2015 v EU doseglo obseg poslovanja 28 milijard evrov, ocena do leta 2025 je že 570 milijard eur ter da 1 od 6 prebivalcev EU že uporablja storitve sodelovalnega gospodarstva.

 

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ocenil, da se zavedamo, da se svet okoli nas hitro spreminja in se moramo temu ustrezno prilagoditi. Po njegovem je pri sodelovalnem gospodarstvu še veliko odprtih vprašanj, npr. kako plačevati davke, kako zaščititi delavce,  kdo je sploh ponudnik storitve (ali je to nosilec platforme ali izvajalec del), kako zaščititi potrošnike in kako zaščititi državo. Minister je ob zaključku poudaril, da bo potrebno produktivnost našega dela drastično povečati, sicer ne bomo zmogli financirati vse naše porabe, ki radikalno narašča.

 

Minister Počivalšek, je povedal, da je ključno zavedanje, da je sodelovalno gospodarstvo realnost, ki je v porastu. Poudaril je, da je potrebno zaznati izzive, ki nam jih prinaša, ter jih umestiti v obstoječe poslovno okolje na način, da bodo koristili vsem udeležencem. Nov zakonodajni okvir mora po besedah ministra omogočati, da sodelovalno gospodarstvo ne bo delo na črno, ampak bo zajeto v davčni sistem.

 

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je menil, da smo v Sloveniji zreli za uporabo digitalnih platform, da smo celo med boljšimi v svetu. Za dober primer je navedel uporabo umetne inteligence pri odkrivanju napak. Sodelovalnega gospodarstva ne vidi kot davčni problem, ampak predvsem kot izziv. Po njegovem si na obravnavanem področju lahko zastavimo številna odprta vprašanja v smislu, kaj sploh hočemo, kam gremo, kaj bomo od tega imeli, pri čemer bo potrebno prevzeti tudi lastno odgovornost.

 

Dr. Marko Grobelnik glasnik digitalnih tehnologij, je izrazil prepričanje, da sodelovalno gospodarstvo izkorišča še neizkoriščene priložnosti v družbi. Po njegovem sodelovalno gospodarstvo ni nekaj novega, ampak poteka že desetletja, omogočata pa ga koncept socialne arbitraže in komunikacije.

 

Izr. prof. dr. Slavko Gaber, ustanovitelj Časovne banke, verjame, da je za napredek družbe potreben premik v hibridne ekonomije. V današnji družbi je po njegovem preveč v ospredju ekonomija, ki prinaša profit, da pa bo v naši miselnosti potrebno poskrbeti za preklop na sodelovalno skupnost. Apeliral je, naj ne bo regulacij, ki bodo časovne banke izločale v polje sive ekonomije.

 

Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije, je opozoril tudi na pasti, ki jih prinaša sodelovalno gospodarstvo. Povedal je, da podjetja s področja svetovalnega gospodarstva izkoriščajo digitalne platforme in vstopajo na že obstoječe trge, katere lahko s svojim načinom delovanja tudi zrušijo. Menil je, da bi bila potrebna raziskava, kaj vse sploh pomeni vpeljevanje sodelovalnega gospodarstva na tako majhen trg,  kot je Slovenija.

 

Marko Funkl, predsednik Sindikata prekarcev, je menil, da je sodelovalno gospodarstvo v prihodnosti lahko velika priložnost za vstop na trg dela ter da z dialogom lahko marsikaj dosežemo. Realnost pa je zaenkrat po njegovem taka, da prekarci živijo v sedanjosti, država v preteklosti, kapital pa razmišlja o prihodnosti. V zvezi s sodelovalnim gospodarstvom je poudaril tudi pomen zadružništva kot dobre oblike povezovanja in združevanja delavcev, kar bi morala po njegovem mnenju bolj spodbujati tudi država.

 

Izr. prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru,  v zvezi s sodelovalnim gospodarstvom vidi veliko odprtih vprašanj ter pomanjkanje pravilno napisane zakonodaje. Ocenjuje, da nas novi modeli izzivajo, da posegamo v neka stara pravila, pri čemer je pomembno, da se pravila, ki so postavljena v dobri veri, ne zlorabljajo.