Skoči na vsebino

NOVICA

13. 10. 2017

Partnerstvo za spremembe: Znani trije izzivi 4. kroga

Prepoznati in obdržati talente v gospodarstvu, očistiti Slovenijo papirnatih računov in z ambicjio »Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi« navdušiti 300 tisoč Slovencev so trije izzivi, ki so bili izglasovani na današnjem uvodnem dogodku 4. kroga Partnerstvo za spremembe.

Za prva tri mesta se je potegovalo pet superfinalistov, ki jih je izmed 31 prispelih prijav predhodno izbrala komisija »navdiha« , ki so jo sestavljali Boris Koprivnikar, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za javno upravo, Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija in senior partnerka KPMG, Boštjan Gorjup, predsednik GZS in direktor BSH Hišni aparati, in Tina Divjak, vodja zagovorništva CNVOS. Kot so v uvodu poudarili člani komisije, si niso predstavljali, da bodo imeli tako težko delo, saj so bili vsi predlogi dobri. Tudi ob izboru treh izzivov so dejali, da bi najraje videli, da bi reševali vseh pet, saj so vsak zase izpostavili pomemben vidik družbe, na katerem bi bilo potrebno delati, in da se veselijo rezultatov dela vseh skupin. Končni izbor izzivov je bil seštevek glasovanja preko Facebooka (v anketi smo prejeli 543 glasov), glasov prisotnega občinstva in glasov komisije.

 
Izbrali smo tri izzive


Največ glasov je prejel izziv »Talenti v gospodarstvu – kdo so, kako jih razvijati, privabiti in obdržati v slovenskem poslovnem okolju?«, ki ga je prijavila Snežna kepa – središče optimizma v okviru AmCham Young Leaders Cluba. Nana Šumrada Slavnič, ki je izziv predstavila, je po zmagi povedala, da je pred Snežno kepo zelo zanimiv izziv, ki odpira zelo veliko vprašanj, od državnih struktur do izobraževalnega sistema, sistema obdavčitve in tudi sistema vrednot. »Veseli me, da se lahko na naš izziv navežejo tudi ostali štirje izzivi, tako da se je potrebno začeti pogovarjati, saj je veliko projektov, ki se vežejo na ta problem. Izzivov, ki smo jih zaznali, je veliko, spekter je zelo širok, in veseli me, da bomo začeli delati na tem,« je še dodala.


Drugo mesto je pripadlo Združenju Manager z izzivom »Slovenija 4.0: Očistimo Slovenijo papirnatih računov!«. Primož Zupan in Enej Kirn sta povedala, da sta hvaležna za priložnost, da so lahko naslovili mešano populacijo, od javne uprave do gospodarstva, in da je tema enako pereča v očeh vsem. »Hvaležni smo tudi, ker nam to daje motivacijo, da bomo na tem področju končno nekaj spremenili, in s prihrankom, ki ga bomo imeli na račun očiščenja papirnatih računov, ustvarili veliko novih priložnosti,« sta še dodala.


Projekt »Inženirke in inženirji bomo« pa je s svojim izzivom »Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi: kako s to ambicijo navdušiti 300.000 Slovencev?« osvojil tretje mesto. »V takšni izjemni družbi prijavljenih projektov smo nad končno uvrstitvijo med 3 izbrane izzive predvsem počaščeni za priložnost, hkrati pa ponosni, da je bil naš projekt tudi v širših krogih prepoznan kot prava stvar, ki lahko doprinese k pozitivni spremembi v družbi. Verjamemo v moč sodelovanja, zato smo prepričani, da bomo v Partnerstvu za spremembe skupaj dosegli, da bo izziv prerastel v gibanje, ki bo ozaveščal o izjemnih dosežkih Slovencev,« je povedala pobudnica projekta Edita Krajnovič.


»Veseli me, da smo pokazali, da lahko vsak posameznik, če ima dobro idejo in pozitivno energijo, naredi spremembo v prostoru. Tudi Partnerstvo za spremembe raste, končno smo se odprli in k sodelovanju povabili vse, ki si tega želijo. In 31 prijavljenih izzivov je dokaz, da je Slovenija pripravljena na sodelovanje. Nobene druge take države ni, kjer lahko sodelujemo in spreminjamo na tak način. In ker vsak problem, ki se spremeni v izziv, najde tudi rešitve, se neizmerno veselim reševanja vseh izbranih izzivov,« pa je ob koncu uvodnega dogodka 4. kroga Partnerstva za spremembe povedala mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija.


Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija je povedala, da je vseh pet izzivov izjemno zanimivih, in da upa, da se bodo vsi skupaj povezali v reševanju zadanih nalog. Ob predstavitvi rezultatov komisije je še dodala, da so talenti nekaj, na čemer mora Slovenija graditi, in da ta izziv zaokrožuje vse ideje, ki smo jih dobili v vseh 31 izzivih in na današnjih predstavitvah. Boštjan Gorjup, predsednik GZS-ja, je povedal, da si želi, da bi se v izjemnem duhu Partnerstva povezalo kar čim več deležnikov, saj Slovenija potrebuje sodelovanje in dobre rešitve. "V komisiji se vidi nova podoba partnerstva, ki je raznolika, in tudi komisja je raznolika, zato se ta nit heterogenosti kaže skozi celoten projekt. In upam, da se bodo tudi vsi trije izzivi prepletali v svoji različnosti," pa je dodala še Tina Divjak, vodja zagovorništva pri CNVOS.

 

O izglasovanih izzivih


- Talenti v gospodarstvu – kdo so, kako jih razvijati, privabiti in obdržati v slovenskem poslovnem okolju? – izziv prijavila Snežna kepa - središče optimizma (AmCham Young Leaders Club)
Veliko se govori o talentih in pomanjkanju le-teh. Pa jih res primanjkuje? Ali pa nimamo meril, da bi jih prepoznali? V Snežni kepi bomo našli način, kako talente prepoznati, kako jih privabiti, razvijati in zadržati v poslovnem okolju. Izziv, ki ga naslavljamo, je skupaj opredeliti primerno podporno okolje za razvoj vseh zaposlenih in poiskati veščine, ki jih potrebujejo za razvoj poklicne prihodnosti. Skupaj bomo definirali, kaj je talent, in oblikovali prototip spodbudnega okolja za talente. V ta izziv želimo vključiti predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za finance, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter drugih gospodarskih organizacij v Sloveniji in predstavnike podjetij. Dolgoročni cilj je, da bo Slovenija, kot zelena referenčna država v digitalni Evropi, najbolj zaželena država za talente.

 

- Slovenija 4.0: Očistimo Slovenijo papirnatih računov! – izziv prijavilo Združenje Manager
Tehnologija danes pokriva veliko področij in procesov. Poleg neštetih možnosti uporabnikom omogoča prejemanje in oddajanje e-računov. V državni upravi je taka praksa že stalnica, ker so dobavitelji zakonsko obvezani izdajati e-račune. Smiselno bi bilo to uvesti tudi v druge inštitucije, na primer v vrtce in šole. Že hiter izračun pokaže, koliko bi te ustanove lahko prihranile – npr., če je v eni enoti 21 otrok, na letni ravni to pomeni 400 eur stroškov pošiljanja, ali na letni ravni (upoštevajoč število predšolskih in šolskih otrok) 5,5 mio eur. Prihranek, ki bi bil kar 80% oziroma 4,4 mio eur,  bi lahko namenili za druge izobraževalne vsebine. Rešen izziv bi poleg ekonomskega učinka pomenil tudi večjo ekološko ozaveščenost, hkrati pa bi pripomogli h kakovostnejši vsebini, ki bi jo taki prihranki omogočali. V ta izziv bi bili vključeni vrtci, šole, MIZŠ, MJU in MF, Uprava za javna plačila in nenazadnje starši. Cilj je postaviti Guinessov rekord v številu prehodov na e-račun in večja prepoznavnost Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi.   

 

- Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi: kako s to ambicijo navdušiti 300.000 Slovencev? – izziv  prijavil projekt »Inženirke in inženirji bomo«
Slovenija si želi postati prepoznavna kot referenčna država v digitalni Evropi. Kako  uresničevati to vizijo, da ne bo izzvenela in kako jo razširiti na čim večje število uporabnikov? Slovenci smo tujim investitorjem prepoznani kot ljudje z znanjem, manjka pa nam samoiniciativnosti in prevzemanja tveganja. Veščine kot so kritično razmišljanje, sposobnost reševanja kompleksnih problemov, kreativnost ipd. so ključne za prihodnost in pomembne za razvijanje ideje o referenčni Sloveniji. Aktivnosti, ki bi se jih lotili, so usmerjene v ozaveščenost mladih prepoznati potencial osebnega razvoja, ustvarjalnosti, spodbujanju mladih kot bodočih talentov, in pa dejstvu, da jim pri tem pomagajo starši, učitelji, mediji, gospodarstvo. V ta namen bi v partnerstvu uporabili digitalni kviz, ki ponuja inovativno orodje za dvig prepoznavnosti Slovenije na področju inovacij, kje in kdo smo Slovenci. V izziv bi povabili izobraževalne ustanove, podjetnike, strokovnjake, inženirje. Uporaba kviza bi bila namenjena najširši javnosti, kajti naš namen je doseči 300.000 Slovencev.

 

Ozadje 4. kroga Partnerstva za spremembe


Partnerstvo za spremembe, program inovativnega sodelovanja med zaposlenimi v slovenskem javnem in zasebnem sektorju, ki skupaj premikajo meje, rušijo stereotipe in ustvarjajo pozitivne zgodbe, je vstopilo v 4. krog in razširilo svoje delovanje. Vrata smo odprli vsem, ki prepoznavajo pomen odgovornosti, inovativnosti in sodelovanja, in iskali izzive, ki so jih kot pereče za slovensko družbo prepoznali različni deležniki v družbi, in katerih rešitev bi povečala kakovost življenja in izboljšala poslovno okolje v Sloveniji. Objavili smo razpis, na katerega se je odzvalo kar 31 gospodarskih organizacij, društev, javnih in zasebnih zavodov, nevladnih organizacij, ministrstev in občin, ki so prepoznali priložnost, ki jo nudi Partnerstvo za spremembe. Tako smo resnično postali nacionalna platforma sodelovanja.


Komisija »navdiha« je med prijavljenimi izzivi izbrala pet superfinalistov, med katerimi smo na današnjem uvodnem dogodku izbrali tri, ki jih bomo v okviru Partnerstva za spremembe reševali do junija. Skupaj se bomo učili sodelovati na inovativen, odgovoren, drzen in igriv način ter ob tem nizali pozitivne učinke za Slovenijo, pomemben pa bo predvsem obseg soustvarjanja, torej koliko ljudi se bo pri reševanju izziva povezalo in na koliko ljudi bo to imelo pozitiven učinek.


Facebook stran Partnerstva za spremembe: https://www.facebook.com/PartnerstvozaSpremembe/
Spletna stran Partnerstva za spremembe: www.partnerstvozaspremembe.si