Uvod

Politika kakovosti so temeljne usmeritve, cilji in vrednote glede kakovosti, ki veljajo v vsakršni organizaciji, tudi javni upravi. Tako zastavljena misel izvira tudi iz skorajda zasidrane ideje o kakovosti v javni upravi kot pogoja za dobro javno odločanje (angleško: "Good Governance"), ki jo odraža tudi že leta 1996 sprejeta krovna izjava Vlade Republike Slovenije o Politiki kakovosti v državni upravi, ki pretežno temelji na približevanju in izpolnjevanju zahtev evropskih standardov in posebej standarda ISO 9001. Izjava je deklarativnega značaja, upravni organi pa so nanjo lahko oprli lastne iniciative za dvig kakovosti pri svojem delu.

Na podlagi politike kakovosti je bilo mogoče pričeti z uvajanjem sodobnih orodij celovitega obvladovanja kakovosti (TQM) v organih javne uprave, s katerimi bodo lažje določili cilje in smer uravnoteženega razvoja in orodja, s katerimi bodo lažje dosegli cilje in obvladovali kakovost.

Politika kakovosti je osnovana na vsem standardom in modelom skupnih temeljnih konceptih kakovosti, pa tudi na skupku splošno priznanih vrednot sodobne evropske uprave, kot so naravnanost na uporabnika, voditeljstvo in stanovitnost namena, razvijanje partnerstva, razvoj in vključevanje zaposlenih, nenehne izboljšave procesov, stalno učenje in inoviranje, družbena odgovornost in usmerjenost v rezultate, tudi gospodarnost delovanja. Politika kakovosti vključuje tudi temeljna načela po Zakonu o državni upravi (zakonitost, samostojnost, politična nevtralnost, nepristranskost, odgovornost, odprtost), ni pa pozabila tudi na etičnost, kot temeljno sestavino kakovostnega dela v najširšem smislu.

Implementacija modelov kakovosti in poslovne odličnosti v javno upravo

Druga temeljna komponenta ideje novega javnega managementa pa je implementacija modelov kakovosti in poslovne odličnosti v javno upravo.

Uvajanje, spodbujanje in upravljanje kakovosti je pomemben del prenove slovenske javne uprave že vse od sprejema Strateškega načrta za implementacijo reforme slovenske javne uprave 1997-1999, ki je del Strategije RS za vključitev v EU. Leto 1999 lahko označimo tudi kot prelomno leto za široko, skorajda vsesplošno uveljavitev certificiranja po t. i. ISO standardih. Leto 2002 je v slovenski prostor prineslo razširjeno uporabo posebnega evropskega dokumenta, namenjenega standardiziranemu ocenjevanju javne uprave, imenovanega Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju (angleško: "Common Assessment Framework", v nadaljevanju CAF).

CAF so razvili v letih 1998-2000 upravni strokovnjaki na podlagi pooblastila generalnih direktorjev za javno upravo v državah članicah EU, prvič pa so ga javno predstavili na 1. konferenci o kakovosti v upravah EU spomladi 2000 v Lizboni. V Sloveniji je bil na nacionalni ravni predstavljen prek sodelovanja Slovenije na enem izmed srečanj generalnih direktorjev novembra 2001 v Stockholmu. Že februarja 2002 pa je bila na Ministrstvu za notranje zadeve ustanovljena medresorska delovna skupina za uvajanje CAF v slovensko upravo. Njena prva naloga je bila zagotoviti ustrezno slovensko različico CAF ter usposobitev skupine ocenjevalcev po modelu odličnosti EFQM, na katerem CAF temelji.

Julija 2003 je Vlada Republike Slovenije nadgradila (tudi) strateško zasnovo uvajanja sistemov kakovosti v javno upravo, in sicer s sprejetjem Strategije nadaljnjega razvoja slovenskega javnega sektorja 2003-2005. Strategija je bila oblikovana v odgovor naraščajoči zahtevi po bolj sistematičnih projektih, predvsem glede njihove povezanosti in usklajenosti in postavljanja prioritetnih nalog. Strategija uvodoma poudarja, da je že dobrih dvajset let, odkar je gibanje novega javnega managementa prodrlo v večino svetovnih uprav. Razvoj sledi predvsem ciljema demokratizacije in učinkovitosti javnega sektorja. Pri tem pomeni pojem "demokratizacija" najširše, kar si predstavljamo pod večjim vplivom in pomenom ljudi, tako javnih uslužbencev kot odjemalcev upravnih storitev. Strategija določa poleg splošnih politik, veljavnih za celotni javni sektor, šest področij podrobnega razvoja slovenske javne uprave, to so:

1. upravljanje kadrovskih virov,
2. restrukturiranje nalog in organizacije uprave,
3. procesi v upravi in e-uprava,
4. upravljanje kakovosti,
5. odprta uprava in
6. racionalizacija na področju javnih financ.

Strategija je oblikovana tako, da določa podrobnejše cilje razvoja uprave po posameznih področjih, v nadaljevanju pa opredeljuje akcijski načrt konkretnih ukrepov. Pri tem loči analitične, implementacijske in razvojne dejavnosti. Med cilji strategija v tem poglavju poudarja med drugim celostni pregled uspešnosti upravnih organizacij, primerljivost z evropskimi javnimi upravami in zasebnim sektorjem, usmerjenost k uporabniku, razvoj partnerskih odnosov z državljani, zasebnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in drugimi deli družbenega sistema, dvigovanje standardov kakovosti storitev in povečanje zadovoljstva uporabnikov, razširjanje ter nagrajevanje dobrih praks ter njihov razvoj v ustrezne standarde in razvoj fleksibilne, projektno naravnane in poslovnim procesom prilagojene organizacije javne uprave.