Skoči na vsebino

MEDNARODNO SODELOVANJE - DISPA

Sestanki DISPA so namenjeni izmenjavi izkušenj in najboljših praks na področju javne uprave, s posebnim poudarkom na programih izobraževanja in usposabljanja.
Upravna akademija je članica neformalne skupine DISPA od leta 2002. Skupina se sestaja dvakrat letno v državi, ki trenutno predseduje Svetu EU. Poleg direktorjev šol in inštitutov za javno upravo iz držav članic EU, so na sestanke vabljeni tudi direktorji šol iz nekaterih sosednjih držav, kandidatk za članstvo v EU ter mednarodnih šol in inštitutov. Trenutno DISPA šteje 32 članov.

 

 

Poročilo s sestanka DISPA

Bruselj, 20.-21. oktober 2016

 

Poročilo s sestanka DISPA
Luxembourg, 26.-27. 10. 2015

 

Poročilo s sestaka DISPA
Riga, 4.-5. 6. 2015

 

Poročilo s sestanka DISPA
Rim, 23.-24. 10. 2014

Poročilo s sestanka DISPA

Atene, 5.-6. 6. 2014

 

Poročilo s sestanka DISPA 

Dublin, 23.-24. 5. 2013

 

 


1. Kdaj je bila vzpostavljena mreža direktorjev inštitutov in šol za javno upravo (DISPA)?

 

Po prelomnih dogodkih leta 1989 so se javne uprave v ponovno združeni Evropi odločile, da vzpostavijo različna omrežja za medsebojno sodelovanje ter izmenjavo dobrih praks in izkušenj. Najpomembnejše med njimi je Evropsko omrežje javne uprave (EUPAN), ki ga sestavljajo generalni direktorji za javno upravo v državah članicah.

Na sestanku omrežja EUPAN maja 1995, organiziranem v okviru francoskega predsedovanja, so bili direktorji inštitutov in šol za javno upravo pozvani k organizaciji medsebojnega sestanka pozneje istega leta.

Ta ustanovni sestanek je potekal 27. oktobra 1995 v prostorih Evropskega inštituta za javno upravo (EIPA) v Maastrichtu, udeležili pa so se ga direktorji šol v EU in tako imenovanih srednje- in vzhodnoevropskih državah.

2. Kako je organizirana?

Mreža je od samega začetka organizirana na povsem neformalni podlagi. Čeprav direktorji niso zavezani k sodelovanju v mreži, jih velika večina sodeluje. Sčasoma se je povečala medsebojna izmenjava idej, sestanki mreže so postali bolj redni, obravnavane teme pa bolj raznolike.

Sestanek mreže DISPA od leta 1997 ponavadi organizira država članica, ki po načelu rotacije predseduje Svetu EU. Od nemškega predsedovanja leta 2007 dalje sestanke običajno pripravi „trojka“, ki jo sestavljajo šole v državah predhodnega, trenutnega in dveh naslednjih predsedovanj. Evropska upravna šola je prav tako vključena, prispeva pa predvsem k usklajevanju dejavnosti mreže in zagotavljanju kontinuitete.

Mreža DISPA je neformalno povezana z omrežjem EUPAN, ni pa del njegovih formalnih struktur.

3. Kdo sodeluje v mreži  (seznam članov)

Zaradi zaporednih širitev EU se mreža neizogibno širi. Poleg direktorjev šol v Uniji so k priložnostnemu sodelovanju povabljeni direktorji šol iz sosednjih držav. Člani mreže so tudi Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), Evropska komisija in Evropska upravna šola od njene ustanovitve leta 2005.

Inštituti in šole se zelo razlikujejo glede na svojo vlogo, status, naloge in financiranje; od profitnih ali polprofitnih organizacij do šol, ki so sestavni del vladne strukture. Vendar pa ta raznolikost ne zmanjšuje koristnosti medsebojnega sodelovanja, ki je pogosto zelo obsežno, niti ne vpliva na dinamiko mreže.

4. S čim se mreža ukvarja?

Na podlagi izmenjave izkušenj in najboljših praks, ki je osnova sestankov mreže DISPA, so njeni člani med drugim razvili številne skupne dejavnosti, začasne ali trajne, naročili študije, oblikovali skupne programe usposabljanja, nudili pripravništvo itd.

Nekatere izmed ključnih tem, obravnavanih na sestankih mreže DISPA, so: reforma javnih služb, učenje in razvoj višjih vodstvenih delavcev, nove metode usposabljanja, poklicna etika javnih uslužbencev, ocena učinka programov usposabljanja in razvoja.

5. Strasbourški manifest (povezava do besedila)

V okviru francoskega predsedovanja leta 2008 je mreža sprejela ta manifest kot skupni načrt za prihodnje delovanje. Njeni člani so se zavezali k sprejetju bolj sistematičnega pristopa do svojega dela, zlasti ob upoštevanju hitrega spreminjanja okolja javne uprave, zabrisanih meja med javnim in zasebnim sektorjem, vse večje fluktuacije javnih uslužbencev zaradi demografskih trendov in trendov zaposlovanja, vse večjih pričakovanj javnosti do vlad in uprav ter spreminjajoče se vloge višjih vodstvenih delavcev v hitro razvijajočem se gospodarskem in družbenem okolju.

6. Budimpeštanska/Varšavska resolucija(povezava do besedila)

 

Na podlagi novega zagona, ki ga je mreži dal Strasbourški manifest, so se njeni člani odločili za okrepitev medsebojnega sodelovanja na zelo praktične načine, kakor je navedeno v resoluciji, ki je plod razprav na sestankih mreže v okviru madžarskega in poljskega predsedovanja. Na sestanku, ki naj bi potekal maja 2012 v okviru danskega predsedovanja, bo obravnavan podrobnejši akcijski načrt za uresničitev teh idej.

 

7. Lizbonska pogodba (povezava do členov Pogodbe)

Delo mreže DISPA je postalo pomembnejše kot kdaj koli prej, saj je Lizbonska pogodba uvedla novo področje, imenovano „upravno sodelovanje“, ki institucije in države članice EU spodbuja k nadaljnjemu razvoju medsebojnega sodelovanja, posebej pa so omenjeni ukrepi skupnega usposabljanja kot učinkovito sredstvo za doseganje tega cilja.